Pomen duhovnih simbolov

Om

Eden najbolj priljubljenih simbolov, s katerim izražamo pomirjenost, enost z vesoljem ter z njim meditiramo, izhaja iz hinduizma. Gre za sveti zvok (aum), ki predstavlja tri triplastne vezi: tri svetove (zemlja, ozračje in nebesa), tri glavne hindujske bogove (Brahma, Višnu in Šiva) in tri vedske skripte (Rigveda, Samaveda in Jadžurveda). Om s tremi krivuljami, enim polkrogom in piko ponazarja esenco celotnega vesolja, kar izhaja iz indijskega prepričanja, da je bog najprej ustvaril zvok, iz njega pa se je vzpelo vesolje. Zvok om v sebi nosi vse besede in vse zvoke v človeškem jeziku. Vizualno velika spodnja krivulja pomeni budno stanje (A), srednja krivulja stanje sanj (U), zgornja pa globoko spanje (M). Pika na vrhu označuje četrto stanje zavesti, turijo, polkrog med njo in tremi krivuljami pa je maja, tančica, ki onemogoča jasno videnje. Nekateri guruji pravijo tudi, da je om lok, naše sebstvo puščica, cilj pa je brahman (absolutna resnica).

Hamsa

V arabski kulturi pogosto srečamo tri simbole: dlan, oko in število pet. Beseda (k)hams(s)a v arabskem jeziku pomeni pet – in tako naj bi hamsa (imenovana tudi Fatimina roka v muslimanskem ali roka Miriam v judovskem svetu) s petimi prsti predstavljala pet prstov božje roke (kot pentatevh ali pet Mojzesovih knjig). Pogosto jo vidimo v kombinaciji z očesom, ki vse vidi in mu nič ne uide. Zagotovo poznate simbol zlobnega očesa – skupaj s hamso odganjata zlobne duhove. Njuna moč je tako silna, da lahko odženeta že zlobne misli oziroma poglede. Legenda pravi, da naj bi vsakdo, ki bi imel o vas zlobne ali neprijazne misli, te opustil že samo ob dejstvu, da imate nekje na sebi simbol hamse ali zlobnega očesa (po možnosti obojega). Med drugim na njej pogosto najdete tudi simbol ribe, ki prinaša srečo – ker riba živi v vodi, je varna pred pogledom zlega očesa.

Jin in jang

Tudi to znamenje je zelo priljubljeno v obliki tatujev ali kot modni dodatek. Predstavlja enotnost in povezanost moške in ženske energije. Jin in jang je duhovni opomnik, da nam samo ravnovesje med temo in svetlobo daje pravi holistični pristop k življenju. Jin-jang filozofija pravi, da vesolje sledi zakonu ravnotežja in da je skupaj z vsem, kar je v njem, tako konstantno kot ciklično. Ena sila je pri tem dominantna, sčasoma pa jo nadomesti nasprotna. To se krožno ponavlja in obnavlja. Med te cikluse filozofija prišteva denimo življenje in smrt, nebesa in zemljo, svetlobo in temo, noč in dan, revščino in bogastvo, zdravje in bolezen, celo cikličnost letnih časov. Zunanji krog tako predstavlja vesolje, vse v njem in njegovo dualnost. Črni del zajema ženskost, pasivnost, intuitivnost, zablode, temno, hladno, luno, podreditev, noč, vse, kar teče navzdol, mehkobo, tišino in mirnost ter reke. Beli del pa predstavlja moškost, aktivnost, logičnost, razsvetljenje, sonce in svetlobo, ustvarjenje, prevlado, vse, kar teče navzgor, moč, vročino, razvijanje in raztezanje, trdoto, gibanje in gore.

Drevo življenja

Najdemo ga v številnih in zelo raznolikih svetovnih kulturah, celo v najbolj starodavnih. Poznano je tudi kot drevo sveta in združuje vse simbole, ki jih predstavlja drevo. Povezujejo ga z rojstvom, življenjem in smrtjo ter ponovnim rojstvom v življenjskem ciklusu. Korenine sežejo globoko, deblo ustvari temelj, veje segajo po hrani, listi zbirajo moč, sadež pa sam sebe podaja naprej. Tudi v krščanstvu ga najdemo v ključni vlogi – v raju Adam in Eva z njega jesta prepovedani sadež. Drevo življenja daje dih življenja, ki ga lahko jemljemo tudi kot duhovni zrak ali zrak navdiha. Listje je lahko zdravilno, z vejami pa sega daleč proti soncu, očetu. Hkrati se s koreninami poglablja globoko v dušo Zemlje, jo objame in sprejme kot mater. Gre za celostno prepoznanje življenja, ki ga podpira, in svojega duhovnega porekla. Prav zato naj bi drevo življenja prepletalo vse elemente – zemljo, vodo, zrak in ogenj – v neskončni povezanosti vsega stvarstva.

Ank

Egipčanski križ, imenovan ank, simbolizira življenje in nesmrtnost, moškost in ženskost, ravnovesje. Hkrati lahko predstavlja tudi gorečnost, veselje do življenja in energijo. Prav tako je povezan z zankastim oziroma pentljastim križem, ki zaznamuje plodnost in življenje. V starem Egiptu naj bi ankh pomenil ne le duhovnost, pač pa tudi spolno združitev. Tako naj bi ga nekdaj uporabljali med spolnostjo in si z njegovo pomočjo dvignili in obnovili energijo med orgazmom, da je ta trajal dlje in se ponavljal. Nekateri mu rečejo tudi ključ življenja in pravijo, da zanka pomeni sonce, ki bdi nad makrokozmosom (nebesa in zemlja) in mikrokozmosom (človek). Hkrati je zanka simbol nečesa, kar nima ne začetka ne konca, in pomeni večnost duše, ki je pognala iz spiritualne esence bogov.

Lotus/lokvanj

Lotus je zelo pomemben simbol v budizmu in marsikateri drugi religiji. Običajno pomeni razsvetljenost, v budizmu ga povezujejo tudi s čistostjo, v hinduizmu z lepoto in v egiptologiji s soncem. Ta cvet je presenetljiv, ker najpogosteje raste v blatu in se čez noč vrne vanj, a naslednje jutro spet vznikne iz njega čist in lep. Prav zato je tudi zelo primerna metafora za marsikatero stanje duha. Lotus naj bi po nekaterih interpretacijah rasel iz blatnih voda materializma in odprl svoj cvet soncu razsvetljenja. Ta simbol predstavlja potovanje iz teme v preobrazbo in ciklus človeškega življenja – kot seme začnemo v globinah in se potem počasi, vztrajno in kar nekaj časa dvigamo, da dosežemo višje stanje zavesti. Voda se od njegovih listov skorajda odbija, zato je dobra metafora nepristranskosti, odmaknjenosti. Tudi barva cveta spremeni njegov pomen: bela simbolizira bodhi, stanje popolne mentalne čistosti in duhovne popolnosti, rdeča je simbol srca, ljubezni, sočutja in strasti, modra znak znanja, inteligentnosti in modrosti ter zmage duha nad čuti, vijolična je mistična, rožnata pa namenjena le najvišjemu božanstvu.

Pentagram

Eden najpogosteje narobe razumljenih simbolov je poleg svastike zagotovo pentagram, običajno znan kot zvezda čarovnic in satanov simbol. Pentagram pa pravzaprav simbolizira človekove lastnosti. Ima pet točk, od katerih je ena usmerjena navzgor in predstavlja duha. Preostale štiri točke kažejo elemente ognja, zraka, zemlje in vode. Vsi ti deli so del življenja, ga ustvarjajo in pomagajo ohranjati, in so tudi del nas. Število pet je mistično, vendar človeško. Imamo pet prstov na rokah in nogah, pet čutov, pet življenjskih stopenj (rojstvo, mladostništvo, koitus, starševstvo in smrt) itd. V krščanstvu ima Jezus pet ran, v islamu je pet stebrov, tudi srednjeveški vitezi so imeli pet vrlin. Če v pentagram postavimo človeka, je glava najviše, štirje udi pa sestavljajo preostale štiri točke. Kot hamsa naj bi tudi pentagram odganjal zle duhove. Obrnjen z eno točko navzdol pomeni, da je duh podrejen materialnemu oziroma človek svojim mesenim željam. Veliko poganov verjame, da obrnjen pentagram predstavlja temno stran. Središče pentagrama pa v vsakem primeru predstavlja šesti oblikovalni element – ljubezen/voljo, ki nadzira od znotraj, vlada materiji in duhu ter nadzoruje magično smer spolne energije.