Pišem, torej se izboljšujem

Pisana beseda je sestavni del našega življenja, je način komunikacije in orodje, s katerim izražamo svoje misli in čustva. Angleški pisatelj Graham Greene je nekoč zapisal, da je pisanje oblika terapije in nadaljeval: »Včasih se sprašujem, kako lahko ljudje, ki ne pišejo ali kako drugače ustvarjajo, sploh pobegnejo norosti, melanholiji in strahu, ki je sestavni del človeške narave.«

Številni strokovnjaki s področja pozitivne psihologije menijo, da je pisanje pomembno orodje osebnostne rasti, predvsem pa poudarjajo, da je dobro vsak dan vzeti pisalo v roke. Pedagog in pisatelj Robert Rebele vsakodnevno pisanje primerja s švicarskim nožem; v enem samem nožku so skrita številna orodja, s katerimi si lahko pomagamo, ko želimo narediti različne stvari. Prav tako nam lahko pisanje pomaga na poti osebnostnih sprememb.

Novodobni dušeslovci so opazili precej dobrodejnih učinkov vsakodnevnega pisanja, poglejmo si jih.

Pisanje je terapevtsko. Z njim se lahko razbremenite strahu, stresa, jeze, razočaranj in drugega, kar vas teži. Pišite brez zadržkov, o čemer koli želite, tudi o tistih stvareh, ki se jih bojite spregovoriti na glas. Mnogi, ki so doživeli travmatične izkušnje, ne morejo govoriti o svoji bolečini, lahko pa o njej pišejo, se tako rekoč izpovedo papirju. Mnogokrat se s tem ne izboljša le njihovo duševno počutje, temveč tudi telesno. Z vsakodnevnim pisanjem boste prevetrili možgane. Misli in ideje, ki so vse preveč dolgo čakale v skritih kotičkih možganov, imajo končno možnost, da pridejo na plan. Pisanje je torej tudi način, kako naj v svoji glavi končno naredite red.

Vaja dela mojstra, uči ljudska modrost. Z rednim pisanjem boste izboljšali svoje komunikacijske veščine. Naučili se boste, kako jasno in jedrnato izražati svoje misli. Spoznali boste nove besede in odkrili, da je pisana beseda neizčrpen vir ustvarjalnosti. Ker je pisanje temeljni del sodobnega življenja (veliko komunikacije poteka prek elektronske pošte ali telefonskih sporočil), vam bo to kvečjemu koristilo.

Pisanje vam lahko pomaga pri oblikovanju jasne predstave o svojih željah in ciljih. Spodbuja vas k razmišljanju o tem, kako in kdaj jih boste dosegli.

S pisano besedo razvijate umske in ustvarjalne spretnosti. Naučili se boste, kako lahko na težavo, ki vas pesti, gledate z več zornih kotov, se držite dejstev in logično sklepate o vzrokih in posledicah, vendar ste pri tem tudi ustvarjalni. Najboljše rešitve se utrnejo ravno z mešanjem logičnega in ustvarjalnega mišljenja. S pisanjem boste sprostili čustva, ki vam otežujejo, da bi k problemu pristopili bolj razumsko. Vzeli si boste trenutek ali dva za razmislek, in šele nato ukrepali. S tem bo marsikatera težava zatrta v kali, tista, ki vas dlje žuli, pa odpravljena.

Ne izpustite dne

Mnogi se zavedajo pozitivnih učinkov pisanja, a le malo se jih v resnici loti vzeti pisalo v roke. Rebele meni, da je razlog za to človekova nrav. Pisati z namenom, da bi se bolje počutili, zahteva precej dobrega počutja, kar je seveda protislovno. Pisanje je zahtevna in naporna možganska dejavnost, opraviti jo zmoremo le, ko smo miselno zbrani in pozorni.

Za prelivanje misli na papir ne potrebujemo le ogromno motivacije, temveč tudi disciplino. Kaj hitro nas lahko namreč zamika katera druga stvar, ki bi jo v tistem trenutku raje počeli, kot pa da razglabljamo o sebi in razčlenjujemo svojo osebnost na prafaktorje, razmišljamo o svojih slabostih in delamo načrte za spremembe. Večino časa bežimo pred temi vprašanji, zakaj ne bi tudi tokrat, si mislimo. Pisanje lahko sicer deluje podobno kot energijski napitek, nam da novih moči in zagona, a kaj ko je veliko lažje vztrajati v brezvoljnosti, četudi nam gre že pošteno na jetra.

V tem smislu je pisanje podobno kot telovadba. O dobrodejnih učinkih telesne aktivnosti na telo in duha nam verjetno ni treba posebno razlagati. Vsak, ki se je že kdaj odločil, da bo začel več »migati«, ve, kako težki so lahko začetki. Potrebne je veliko volje in vztrajnosti, da ne odnehamo že po prvem poskusu. A kdor vztraja, sčasoma spozna, da se siljenje h gibanju kmalu prelevi v željo in, presenečenje vseh presenečenj, užitek. Podobno je s pisanjem; da se ga boste lažje in predvsem odločneje lotili, si pomagajte z nasveti, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Pisati vsak dan je lažje kot pisati nekajkrat na teden. Če spustimo en dan, kaj kmalu spustimo še drugega in tretjega, podobno kot pri telovadbi. Ni treba pisati celih romanov, včasih je nekaj besed dovolj. Toliko, da ohranite disciplino.

Naj pisanje postane vaš obred. Izberite si svoj kotiček za pisanje in si ga opremite tako, da se boste v njem čim bolje počutili. Določite uro, ob kateri boste pisali. S stvarmi, ki bodo predstavljale jasen okvir vašega obreda, se boste lažje uprli šibki volji. Nekateri tekači začetniki se ji denimo uprejo celo tako, da gredo spat, oblečeni v tekaška oblačila, športni copati pa jih čakajo ob postelji, tako da zjutraj ni dvoma o tem, kaj je prva stvar na dnevnem redu. Podobno je s pisanjem. Naj vas list papirja in pisalo vedno čakata na istem mestu kot opomnik, kaj je danes vaša prva naloga.

Pišite o čem zabavnem, veselem. Pisanje bo postalo del vašega vsakdana le, če boste v njem uživali, zato pišite tudi o temah, ki vas zanimajo in navdihujejo. Če boste vedno pisali le o stvareh, ki se jim že sicer izogibate, boste kmalu izgubili voljo. Vsake toliko časa si morate privoščiti sladico.

Duhovna avtobiografija

Ko boste že vešči pisanja, se lahko lotite duhovne avtobiografije. Gre za življenjepis posameznikove duhovne in osebnostne rasti. Ta se ne osredotoča toliko na ljudi, dogodke in doživetja v posameznikovem življenju, temveč bolj na to, kakšen pomen imajo ti zanj in kako so vplivali na njegovo življenje. Pomaga mu na poti spoznavanja samega sebe; si odgovoriti na vprašanji kdo sem in kaj si želim od življenja.

Kako se je lotiti? Dobro načrtujte, kdaj, kje in o čem boste pisali. Zagotovite si miren prostor, kjer se boste lahko brez prekinitev povsem posvetili prelivanju svojih misli na papir ali računalnik. Če si ga ne morete zagotoviti doma, poskusite v knjižnici. Zadajte si dosegljivi časovni rok, v katerem želite dokončati duhovno avtobiografijo.

Začnite s prostim pisanjem, o vsem, kar vam pride na misel. Ne ozirajte se na obliko in morebitne slovnične napake. Tako boste sprostili ustvarjalno žilico in na površje privabili najgloblje misli. Naredite časovni potek svojega življenja in temeljit povzetek posameznih obdobij. Pišite o ljudeh, dogodkih in krajih, ki so krojili vaše življenje. Tudi o tem, kako ste se takrat počutili, kakšna čustva vam je neki človek ali dogodek vzbudil, do kakšnih spoznanj ste prišli, kaj je bilo prav in kaj narobe. Družinski člani in prijatelji vam lahko pomagajo osvetliti tiste dogodke, ki se jih ne spominjate dobro. Osredotočite se na doživetja, za katera menite, da so pomembno zaznamovala vašo življenjsko pot, kot prelomna križišča ali rdeča nit. Pogovorite se z vzorniki, učitelji, mentorji, ki so imeli pozitiven vpliv na vaše življenje.

S pisanjem duhovnega življenjepisa boste ponovno odkrili marsikatero pozabljeno, zamolčano ali potlačeno željo, skrivnost, spomin. Prečistili boste svojega duha, v prihodnost pa boste zrli z jasnejšim pogledom.