Ko ne gre tako, naredi drugače

V sodobnem svetu je postalo edino, na kar se lahko povsem zanesemo, spoznanje, da nič ni zanesljivo. Neprenehne spremembe in negotova prihodnost so stalnice vsakdana. Drži, tako spoznanje je vse prej kot prijetno, negotovost namreč spremljajo strahovi, tesnoba, nemir in ohromelost, toda ne preostane nam drugega, kakor da se sprijaznimo z njo, jo sprejmemo. Ali, kot je zapisal nemški pesnik Rainer Maria Rilke: »Bodi potrpežljiv z vsem, kar ti v srcu vzbuja nemir, in poskušaj vzljubiti vprašanja, zaradi katerih ti je srce kakor na iglah.«

Kdor se sprijazni z negotovostjo, odstirajo dušeslovci, odkrije, da ta ni zgolj in predvsem prekletstvo, ampak tudi blagoslov, prinaša namreč priložnosti. Do dobrih zamisli in velikih priložnosti težko pridemo v varnem zavetju doma, ne bodo se kar čudežno pojavile pred vrati. Velike stvari navadno zahtevajo velika dejanja, glavna vloga v tej igri pa pripada nam. Kdor si želi uspeti, se mora soočiti z negotovostjo in strahovi, ki mu jih ta vzbuja, ne sme odnehati že po prvem soočenju, ampak mora vztrajati.

Kdor v sebi zbere moč, da se sooči z negotovostjo in vsemi tveganji, ki jih ta prinaša, se v njem zbudijo vsi skriti potenciali. A le, če vztraja, mnogi se namreč ustavijo na tej točki, ustrašijo se občutkov nelagodja in dvomov, ki spremljajo negotovost. S tem že v kali zatrejo nove in ustvarjalne zamisli ter rešitve. Sami sebi so največja ovira. Ljudje odnehamo, hočemo pobegniti ali ubrati bližnjico, saj je vztrajati čustveno zelo naporno, boleče, vendar je vredno, osvetljujejo dušeslovci.

Strahovi, dvomi, celo občutki tesnobe so v pravih rokah orodje, ki nam pomaga negotovost zgrabiti kot darilo, priložnost, da iz sebe izcedimo več, kot smo si kdaj mislili, da zmoremo. Kako to storiti, se lahko nauči vsak, meni Jonathan Fields, avtor knjige Negotovost: kako strahove in dvome spremeniti v odličnost, ki kot vodila na tej poti preobrazbe svetuje pet korakov. Predstavljamo jih v nadaljevanju.

Ustvari nov scenarij

Naš najbolj zvesti sogovornik smo mi sami. Ne mine dan, ko se ne pogovarjamo s samim seboj. Včasih se hvalimo, velikokrat grajamo. Sem suh, debel. Sem nadarjen, neumen. To je super, to je grozno. Uspelo mi bo, obsojen sem na propad. Počutim se samozavestno, grozno me je strah. Zgodbe, ki jih ustvarimo, da si razložimo določene okoliščine, veliko bolj vplivajo na uspešnost naših dejanj v zvezi z njimi kot okoliščine same po sebi. Ne vplivajo le na našo pripravljenost, da nekaj naredimo, premaknemo naprej, temveč tudi na kakovost naših zamisli in rešitev.

Prevečkrat smo nagnjeni k črnemu scenariju; ne razmišljamo pozitivno, ampak se obremenjujemo s tem, kaj vse gre lahko narobe. Preden kar koli začnemo, si postavimo ovire, pogosto tako visoke, da jih ni mogoče preseči. Tako zatremo ustvarjalni navdih, kako se spoprijeti z izzivom.

Da bi obrnili nov list, se morate odpovedati črnogledosti. Razmislite o tem, ali je neki razplet, ki se vam plete po glavi, edini mogoč. Kmalu boste spoznali, da je ta domneva iz trte izvita. Tudi razmišljanje je stvar izbire, navade, pa če nam je to še tako težko priznati. Zatekanje k negativnemu je izključno vaša odločitev, zato si v glavi ustvarite nov scenarij, ki vas bo spodbudil, da se soočite z negotovostjo, stopite v neznano in napišite nove zgodbe. Če se vaše misli vedno ustavijo pri vprašanju »Kaj če mi ne uspe?«, strah pred neuspehom pa vas vodi v ustvarjenje črnih scenarijev, se vprašajte »Kako se bom pobral, rešil?«, ali »Kaj bo, če nič ne storim?«, ali »Kaj pa, če mi uspe?« Okoli teh vprašanj zgradite nove zgodbe, negotovost pa sprejmite kot pot k priložnostim, ne k neuspehu.

Bodi tukaj in zdaj

Pogledati na svoje življenje iz drugih zornih kotov, kot smo jih vajeni, je velik izziv, ki zahteva veliko čuječnosti, a ga je vredno sprejeti. To pomeni, da smo se sposobni ustaviti in se osredotočiti na tukaj in zdaj. Šele takrat lahko na svoje misli in čustva pogledamo drugače, brez negativnega predznaka. Zavedamo se sedanjega trenutka in ga sprejmemo takšnega, kot je, ne bežimo pred njim in ga ne poskušamo spremeniti, ne obremenjujemo se s preteklostjo in prihodnostjo. Damo si prostor, da na stvari pogledamo v drugačni luči, se na njih odzovemo drugače, v nasprotju z ustaljenimi vedenjskimi vzorci. Odkrivamo nove poti. Ali, kot pravi Tony Schwartz, avtor knjige Energija uspeha: »Osvobodite se gotovosti. Njeno nasprotje ni negotovost, temveč odprtost, radovednost, pripravljenost sprejeti, da je naš svet lahko tudi protisloven, ne le črno-bel. Največji izziv je, da se sprejmemo take, kakršni smo. A to naj nas ne ustavi pri nenehnem učenju in rasti.«

Urni možgani 
v čilem telesu

Da z redno telesno dejavnostjo utrjujemo zdravje in izboljšujemo duševno počutje, ni skrivnost, izsledki znanstvenih raziskav pa so opozorili še na nekaj, česar se navadno ne zavedamo: izboljšuje tudi delovanje naših možganov, zato si jo privoščite – redno, kakopak. Z redno vadbo se izboljša razpoloženje, lažje sprejemamo odločitve, smo manj neodločni, povečata se ustvarjalnost in učinkovitost, prej najdemo rešitve določenih problemov, zmanjšata se strah in tesnobnost, pomaga nam soočiti se z izzivi in ne bežati pred njimi.

Korak 
po korak

Pogosto se slepimo, da zmoremo početi več stvari hkrati. Ne le da pri tem trpi naša učinkovitost, temveč tudi kakovost opravljenega dela in ustvarjalnost. Naši možgani se raje posvetijo eni stvari, kot da se morajo pretvarjati, da lahko jih učinkovito opravljajo več hkrati. Vsakič, ko v mislih preidemo z ene dejavnosti na drugo, se morajo možgani na novo naravnavati. Včasih jim to uspe tako hitro, da res verjamemo, da smo kos ubiti pet muh na en mah, a to je le slepilo. Zaradi skakanja z ene stvari na drugo možgani pogosto zablokirajo in potrebujejo nekaj sekund ali več minut, da se ponovno uredijo in naravnajo na to, kar od njih pričakujemo. Takrat spoznamo, da razmeram nismo kos. Smo v stresu, ustrašimo se neuspeha.

Če želimo opravljati več stvari hkrati, si moramo naenkrat zapomniti veliko podatkov. Te shranimo v delovnem spominu, ki ga nadzoruje del možganov, imenovan prefrontalni reženj in ki je odgovoren tudi za našo voljo, hkrati pa uravnava občutke strahu in tesnobe. Če ta del preobremenimo, se težje spopadamo z negativnimi občutji, ki lahko izbruhnejo in prevladajo nad razumom. Rešitev pred takimi scenariji je preprosta – naenkrat se lotite le ene stvari in ne začnite druge, dokler prve ne končate.

Prilagodi se

Namesto da se zaletavate v steno, ker vam ne uspe doseči želenega po izbrani poti, postanite bolj prilagodljivi. Ne vztrajajte v ustaljenih navadah za vsako ceno, če vidite, da z njimi ne pridete nikamor, no, vsaj tja ne, kamor si želite. Prilagodite, spremenite korak.

Za zamisli si vzemite čas, ne zapodite se prehitro. Saj veste, vsaka hiša potrebuje trdne temelje. Podobno je z idejami; dobro razmislite o njih, druge povprašajte za mnenje, poskusite na svoje in tuje zamisli pogledati čim bolj objektivno, naredite si načrt. Priznajte si, kaj je mogoče in kaj ne. S tem boste v proces ustvarjalnosti vnesli nekaj gotovosti, zanesljivosti in se naučili postopno, dosledno doseči cilje oziroma jih, če je tako bolje, po potrebi tudi spremenili ter dosegli nove.