BREZ MILOSTI

Zabadal jo je pred sinovimi očmi

Objavljeno 05. december 2017 09.47 | Posodobljeno 05. december 2017 09.47 | Piše: Mojca Marot

Tožilka med opisom izživljanja ni mogla zadržati solz. Zvone Laubič na sodišču sebe predstavljal kot žrtev.

V srečnejših časih.

CELJE – Leto dni po začetku sojenja in dobro leto in pol po umoru, ki je pretresel vso Slovenijo in se je zgodil 1. aprila lani na avtobusnem postajališču pri celjskem Citycentru, je Zvone Laubič iz ust predsednice senata, sodnice Marjane Topolovec Dolinšek, slišal sodbo. Senat je, kot je poudarila sodnica, po temeljitem pretresu vseh dokazov, zaslišanju številnih prič, poslušanju mnenj sodnih izvedencev in ne nazadnje prebrani obsežni komunikaciji med obtoženim in umorjeno Yolando Rodriguez, po rodu iz Dominikanske republike, Laubiča spoznal za krivega in mu za umor, storjen na zahrbten in grozovit način, prisodil 26 let zapora. Laubič se je žrtvi na avtobusni postaji približal od zadaj in Rodriguezova ga zato ni mogla videti, ko ji je z nožem zadal prvo vbodno rano. To je storil zelo silovito. Zadal ji je kar 24 vbodnih ran in še pet večjih ureznin. Za žrtev je bil usoden vbod v levo stran vratu, s čimer je zadel vratno arterijo, v nekaj minutah je izkrvavela. Če bi preživela, bi bila po obrazu iznakažena, saj je najdaljša ureznina merila kar 14 centimetrov. Rane je imela tudi po rokah, prsnem košu, trebuhu – vsi vbodi in ureznine so ji bili zadani v vitalne dele telesa.

28 let zapora je predlagala tožilka

Senat, kot je poudarila sodnica, ni mogel slediti Laubičemu zagovorniku, odvetniku Matjažu Šalovenu, ki je predlagal, naj sodišče kaznivo dejanje umora pravno opredeli kot uboj na mah, ki naj bi ga Laubič storil v afektnem stanju. »Če bi dejanje res storili v afektu, bi vam bilo onemogočeno obvladovanje. A je tudi izvedenka dejala, da afektnega stanja ni bilo, prav tako nobene nekontrolirane reakcije, saj ste po dejanju sami poklicali na Center za socialno delo Celje, obvestili ste policijo, komunicirali ste s sinom in še vozili avto,« je sodnica dejala Laubiču. In še, da je dejanje storil zavestno in hote, z naklepom, ki se mu je porodil v tistem trenutku. Med oteževalne okoliščine je sodišče uvrstilo Laubičevo vztrajnost pri dejanju, brezobzirnost, brutalnost in ne nazadnje dejstvo, da je vzel mamo kar trem otrokom. Šele na sodišču smo namreč izvedeli, da je imela Rodriguezova tri otroke. Doma, v Dominikanski republiki, je imela 15-letnega sina, osemletno hčer, ki jo je pripeljala s seboj v Slovenijo, je imela iz nekega drugega razmerja, z Laubičem pa še štiriletnega sina, ki je bil v času umora v avtomobilu in je celo videl, kaj je storil oče. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je bil Laubič do tega tragičnega dogodka nekaznovan, da je dejanje obžaloval in da je bila sposobnost njegovega ravnanja v trenutku umora zmanjšana, kar je tudi posledica njegovega težkega življenja v mladosti, ko je odraščal ob nasilnem očimu in dedku.
 

Nož je zadel vratno arterijo in žrtev je v nekaj minutah izkrvavela. Če bi preživela, bi bila iznakažena.

Kljub vsemu senat ni povsem sledil tožilki Marjeti Kreča, ki je za Laubiča predlagala 28-letno zaporno kazen, prisodil mu je dve leti manj. Kot je v zaključni besedi še poudarila tožilka, ki so jo premagala čustva in so ji po licu polzele solze, ko je opisovala, kako se je nad Yolando izživljal pred sinovimi očmi in kar tri otroke prikrajšal za mamo, je Laubič na sodišču sebe hotel predstaviti kot žrtev. Podrobnosti iz življenja z Rodriguezovo je prikazoval zelo izkrivljeno. »Velik delež krivde je pripisoval umorjeni in njenemu novemu partnerju, zamolčal pa, da je bil do nje že pred tem večkrat nasilen, saj je imel tudi že prepoved približevanja, sploh pa je imel težave z alkoholom,« je poudarila tožilka.


Sodba, ki jo je izreklo sodišče in hkrati Laubiču podaljšalo pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, še ni pravnomočna. Nanjo se bo zagotovo pritožil Laubičev zagovornik, tožilka pa bo o morebitni pritožbi še razmislila. 

Žal mu je za vse

Laubič, ki je med tožilkino končno besedo večinoma zmajeval z glavo, je pred izrekom sodbe dejal: »Res mi je žal za vse, nisem tak človek in nisem imel namena tega storiti svoji ženi. Bolečine so vedno hujše, čeprav se to morda ne vidi, ker ni več solz. In žal mi je, da sta sin in hči ostala brez staršev. Ni besed, tako mi je žal.«

 

Deli s prijatelji