S Petrovo smrtjo se je končala tragična zgodba njegove družine, ki se je začela pred slabima dvema desetletjema, zakonca Anić sta namreč leta 1998 v tragični prometni nesreči izgubila sina Daliborja, leta 2012 pa je Peter umoril Daliborjevo mater in svojo ženo Radojko.
Marica jima je presekala pot
Usodna prometna nesreča se je zgodila 24. julija 1998. Kot se je Peter leta 2005 spominjal v pogovoru za Slovenske novice, sta se Dalibor in njegovo dekle Petra zvečer odpeljala od doma z avtom. Napotila sta se k prijatelju Edinu, pri njem so posedli na motorje in se popeljali po Velenju. Prijatelj je vozil en motor, drugega pa 19-letni Dalibor, kot sopotnica je k njemu prisedla leto mlajša Petra.Ura je bila nekaj po pol desetih zvečer, ko jim je policist R. Č. v službeni marici pripeljal naproti in v križišču pri trgovskem centru Spar zavijal levo. Edin in Dalibor s Petro za hrbtom so imeli zeleno in peljali proti semaforju. V ključnem trenutku naj bi R. Č. zapeljal v levo. Prvemu motoristu se je uspelo ogniti policijskemu kombiju, Daliborju žal ne.
Trčenje je bilo silovito, Petra je zaradi počenega lobanjskega dna takoj umrla, Daliborju je počila aorta in je umrl nekaj minut zatem. Policist je bil pozneje obsojen na kazen pogojnega zapora.
Petra je bila edinka, Dalibor prav tako, njuna tragična smrt pa je njuni družini zbližala. Kot je pripovedovala Petrina mati, sta bila s partnerjem nekajkrat pri Petrovih domačih v Doboju v Bosni. »Vedno znova se veseliva gostoljubnosti njegovih sorodnikov,« je dejala. A prav na bosanski domačiji Anićevih se je leta 2012 zgodila nova tragedija. Bosanska občila so povzemala izjave znancev zakoncev Anić, da jima je pred leti v prometni nesreči umrl sin in da je to najverjetneje vplivalo na Petrovo duševno stanje.
Ubil in se zlomil
Po izgubi sina je Radojka sicer dejala, da življenje zanjo ne bo nikoli več normalno. In tudi za njenega moža Petra ne. Kdo ve, kaj se je z njima dogajalo v letih po pogovoru za Slovenske novice, ko sta bila tako razočarana zaradi sodb slovenskih sodnikov, ki so povzročitelja nesreče obsodili na le pogojni zapor.Popolnoma drugačna kazen pa je doletela Petra Anića, saj so ga v Doboju obsodili na osemletno zaporno kazen. Zločin je zagrešil 5. avgusta 2012, ko sta bila z ženo na počitnicah v vasici Boljanić blizu Doboja. Tistega dne sta v goste tradicionalno povabila prijatelje in sorodnike, prišli so popoldne. Vsi so bili na dvorišču, naenkrat pa je Peter odšel v kuhinjo, kjer je Radojka kuhala. Odjeknil je en strel. Petrov brat, policist, je naletel na krvav prizor. Radojka je mrtva ležala na tleh, ob pištoli pa je bilo še 26 nabojev. Peter je kazal znake neprištevnosti oziroma živčnega zloma, so tedaj sporočili iz policije, zato so ga namesto v pripor odpeljali na psihiatrični oddelek dobojske bolnišnice Svetega apostola Luka. A so ga od tam kmalu odpustili, sodniki pa ga priprli zaradi begosumnosti. Obstajala je namreč bojazen, da bi utegnil pobegniti v Slovenijo in se kot slovenski državljan izogniti sojenju.
Obtožen je bil za uboj, za katerega je po kazenskem zakoniku Republike srbske predvidena kazen od pet do 15 let zapora, toda po podčlenu, da je to kaznivo dejanje zagrešil pod posebno olajševalnimi okoliščinami, za katero je zagroženih do osem let zapora.
Očitek se je glasil, da je zavestno ubil 55-letno Radojko, tako da jo je s pištolo CZ, kalibra 7,62 mm, enkrat ustrelil skozi sence, naboj ji je prestrelil možgane.
Avgusta 2013 je bil Peter Anić na okrožnem sodišču v Doboju obsojen na osem let zapora, pri čemer so mu v kazen všteli čas od odvzema prostosti 5. avgusta 2012. Pozneje je očitno uspešno zaprosil za prenos izvršitve kazni v Slovenijo, prestajal jo je torej na Dobu. Če bi jo odslužil v celoti, bi bil znova na prostosti sredi leta 2020.
V grob so ga položili poleg sina, Radojka pa naj ne bi bila pokopana na velenjskem pokopališču v Podkraju.
Za zapornika, ki bi prišel na prostost leta 2020, je bila usodna možganska kap.
