DRAGOCENE SLIKE

Iz graščine Kolovrat ukradli šest impresionistov

Objavljeno 19. februar 2018 15.54 | Posodobljeno 25. februar 2018 09.26 | Piše: Aleksander Brudar

Štiri leta po kraji 11 slik v vasici pri Zagorju ob Savi policija storilca še ni odkrila. Izginila dela Jakopiča, Sternena in Jame, škoda za kulturno dediščino velikanska.

Grad Kolovrat leta 2004. FOTO: Igor Mali
LJUBLJANA – Gradovi po Sloveniji skrivajo pestro zgodovino. Daljna preteklost tistih, ki žalostno propadajo in so od njih ostale le še ruševine, bo za vedno ostala skrivnost. Na srečo med nami še obstajajo posamezniki, ki jim svojega denarja in prostega časa ni težko nameniti obnovi grajskih zidov in tako vanje vrniti življenje. Ena izmed njih je rodbina Mal, ki je pred več kot 14 leti na vzpetinici v vasi Kolovrat pri Zagorju ob Savi ponosno predstavila na novo pozidani grad Kolovrat, ki je zrasel na starih temeljih osnovnega zidu in po Valvasorjevi slikovni predlogi.
Danes že pokojni graščak Mojmir Mal ga je leta 1970 kupil od lastnikov Pirkovičevih za takratna dva milijona štiristo tisoč dinarjev in po 15 letih družinsko-prijateljskega zidanja je grad, ki je bil prvič omenjen leta 1256 in ga je leta 1895 usodno zamajal potres, pred tem pa je orkanski veter odnesel še streho, spet zasijal v svoji stari podobi, opremljen s številnimi dragocenimi kosi naše kulturne dediščine. To je očitno prišlo na ušesa nepridipravom.

Trije veliki

Med 17. marcem in 12. aprilom 2014 so bila vlomljena glavna vrata in zlikovec je iz gradu ukradel 11 umetniških slik, ki so po zakonu o kulturni dediščini predmeti posebnega kulturnega pomena. »Odtujenih je bilo še šest drugih predmetov, ki so povezani s kulturno dediščino,« so nam še odgovorili na PU Ljubljana in dodali, da vrednost odtujenih predmetov po nestrokovni oceni znaša 300.000 evrov. »Opredeljena je informativno in temelji na podlagi izjav oškodovancev,« so pojasnili. Storilca še niso odkrili. Zdajšnji lastnik gradu Lin Erazem Mal za komentar ni bil dosegljiv.
Da so bila iz velikih soban odnesena izjemno pomembna dela, priča že hitri pogled na policijski seznam ukradenih umetnin. Med njimi je slika z naslovom Družina Riharda Jakopiča (ocenjena vrednost 25.000 evrov), pa slike Mateja Sternena Goli akt (25.000), Gospa s parazolom (15.000), Portret Drage Mal (20.000) in Gola Japonka (25.000) ter Magistrat (30.000) Matije Jame.
»Gre za tri od štirih impresionistov (Matija Jama, Rihard Jakopič, Matej Sternen) in to so najvišje kotirani slovenski avtorji. Četrti je še Ivan Grohar, avtor znanega Sejalca,« je vrednost del ocenil Damjan Kosec, direktor Galerije in dražbene hiše Sloart – Galerija Y. Iz Kolovrata so bila ukradena še dela Diana in Adonis neznanega avtorja (ocenjena vrednost 20.000 evrov), Judita in Holofernes Tineta Gorjupa (30.000), Klemenčičeva Mlada dama (10.000), Sveta Marija Ivana Cebeja (30.000) in Bossanov Zid obžalovanja (30.000).
Zelo redka naša umetniška dela dosegajo 100.000 evrov in več, a s takšno krajo je škoda za kulturno dediščino nepopravljiva. Glede na to, da se ocenjene vrednosti omenjenih slik gibljejo med 20 in 30 tisočaki, nas je zanimalo, ali bi bile to lahko realne cene. Kosec o tem ne more podati mnenja, ker jih niso videli v živo. »Na vaše vprašanje, ali lahko določeno Jakopičevo umetnino prodamo za 30.000 evrov, je odgovor da. Najboljša umetniška dela slovenskih impresionistov lahko dosegajo cene nad 50.000 in najboljša tudi čez 100.000 evrov. Najvišje dosega Ivan Grohar,« pojasni Kosec.

Ukradene niso vredne nič

Ker je slovenski trg tako majhen in ker vsi vedo za vse, po Koščevem mnenju ni verjetno, da bi ukradene umetnine prišle na trg. »Trenutno niso na trgu vredne nič, ker jih nihče ne bo hotel kupiti. Imamo veliko zbirateljev, to so priznani podjetniki, zdravniki, odvetniki, profesorji in drugi ljubitelji umetnosti, in upam si trditi, da si jih nobeden od njih ne bi upal obesiti na steno že iz etičnih razlogov. Te umetnine so tako prepoznavne, da bi mu to prineslo tudi resno kazensko odgovornost.«
Plen je najverjetneje shranjen v kakšnem skladišču in tam morda zaradi neustreznih razmer tudi propada.
»Ker gre za veliko kulturno dediščino, bi bilo najbolje, da se jih vrne lastniku. V tujini sem zasledil primere, da so umetnine ustrezno zavili, jih zvečer pustili na določenem kraju in nato obvestili policiji ali galerijo. V primeru takšnih dogodkov se organi pregona tudi obrnejo na galerije, zato je zelo majhna možnost, da bi se takšne umetnine prodale prek galerije. Bi pa bilo zelo priporočljivo, da bi policija posodobila svojo spletno stran za ukradene umetnine in omogočila elektronski izvoz podatkov v naše sisteme, da bi lahko avtomatsko prepoznali umetnine, če bi kdaj prišle v prodajo,« je sklenil prvi mož Galerije in dražbene hiše Sloart – Galerija Y. 
»Te umetnine so tako prepoznavne, da bi zbiratelju to prineslo tudi resno kazensko odgovornost.« »Te umetnine so tako prepoznavne, da bi zbiratelju to prineslo tudi resno kazensko odgovornost.«
Deli s prijatelji