V porodnišnici. Jožico po porodu obišče doktor, mlada mamica plane v neutolažljiv jok. »Doktor, ne vem, kaj naj storim! Mož me bo ubil, ko bo izvedel, da imam otroka. Že leto dni je na začasnem delu v tujini!« mu zaupa prestrašena.
Zdravnik je mehkega srca: »Bova že našla pametno rešitev.« In odide.
V bolnišnici leži tudi duhovnik, ki mu prav ta dan izrežejo slepič. Zdravnik ga obišče v sobi: »Gospod župnik, zgodil se je čudež! Iz vašega trebuha nismo izrezali le slepiča, ampak je na svet privekal tudi novorojenček!« In mu pokaže sina, ki ga je rodila Jožica.
Župnik se najprej začudi, potem pa: »Če je taka božja volja, bom poskrbel zanj.«
Mine osemnajst let, ko že odraslega fanta župnik pokliče k sebi: »Prišel je čas, da ti priznam, da nisem tvoj oče. Jaz sem tvoja mama.«
»Kdo je pa potem oče?« se začudi mladenič.
»Tvoj oče je župnik iz sosednje vasi.«
