Bilo je v zadnjih aprilskih dnevih leta 2008, ko je Avstrijo pretresla novica o takrat 73-letnem Josefu Fritzlu, ki je v kleti družinske hiše v Amstettnu dolgih 24 let posiljeval hčer Elisabeth, zdaj ima 51 let, in ji zaplodil sedem otrok, eden od njih je umrl v ujetništvu; v kleti so z materjo živeli trije, tri je odnesel in jih vzgajal skupaj z ženo. Leta 2009 ga je sodišče spoznalo za krivega umora enega od Elisabethinih otrok, incesta in posilstva ter ga obsodilo na dosmrtno ječo.
Toda temu navkljub Fritzl menda še vedno verjame, da bo nekoč svoboden človek, pravi novinar Mark Perry, ki je ostal v stikih s Fritzlovim odvetnikom in se že leta ukvarja z grozljivim primerom; za angleško televizijo je posnel dokumentarec, v katerem razkriva, da Avstrijec še vedno sanjari o navadnem življenju, ki da ga bo nekoč živel. »Tako mi je povedal njegov odvetnik. Še vedno je prepričan, da bo nekega dne svoboden, da bo lahko lovil ribe in nadaljeval življenje,« pravi Perry, ki je v Avstriji živel 50 let in delal za tamkajšnji Kronen Zeitung, Fritzla pa je tudi videl prvič takrat, ko je posiljevalec policiji povedal, da je Elisabeth pri 18 letih pobegnila in se pridružila sekti. Drugič ga je videl 24 let pozneje, ko je postalo jasno, da Elisabeth ni pobegila, ampak jo je oče zaprl v podzemni bunker brez oken, ki ga je zgradil sam, in jo tam nenehno posiljeval.
»Močna ženska mora biti, pogumna. Mislim, da je živela za svoje otroke,« pravi Perry. »To jo je gnalo naprej, ji preprečevalo, da bi se vdala.«
Nobenega sočutja
Takole je Perry opisal Fritzla takoj po začetku sojenja: »Njegove oči so hladne in prodorne. Nič obžalovanja, nobenega sočutja, za nikogar na svetu razen sebe. Nobenih solza. Nič. Bil je običajen proces, kot bi bil naročen pri zdravniku ali kje drugje. Nobenega kesanja, sočutja do hčere, vnukov, ki so njegovi otroci.« Za tri je skrbel z ženo Rosemarie, ki ni vedela za grozo, ki se dogaja pod njenimi nogami. Verjela je, tako ji je namreč povedal mož, da so trije otroci, ki jih je Josef prinesel v hišo, Elisabethini, ki naj bi jih pustila pred vhodom v hišo, češ da zanje ne more skrbeti. Da so to njegovi otroci, se je razvedelo dolga leta pozneje, ko je najstarejša od Elisabethinih otrok, takrat 19-letna Kerstin, zbolela: pod pritiskom prestrašene Elisabeth, ki je očeta posvarila, da bo Kerstin umrla, če je ne bo pregledal zdravnik, je Fritzl 19-letnico odpeljal v bolnišnico, in takrat so se začele razkrivati grozljive podrobnosti življenja v ujetništvu. Elisabeth in tri otroke so odpeljali na kliniko, kjer so se srečali z otroki, ki jih je odpeljal Fritzl.
Glede na zadnja poročila Elisabeth z vsemi šestimi otroki živi v Avstriji, na skriti lokaciji, o grozi, ki jo je doživljala, nikoli ni javno spregovorila. »Misli, da je najbolje, če jih pustimo pri miru. Naj otroci, ki so zdaj že najstniki, živijo mirno. Kar so doživeli, je nanje nedvomno močno vplivalo, upajmo, da bodo odrasli v zdrave odrasle in bodo pozabili na vse, kar jim je prizadejal ded. Ta, mislim, jih ne bo videl nikoli več.«
Kronologija leta 1977 Josef Fritzl začne zlorabljati 11-letno hčer Elisabeth; leta 1984 oče 18-letno Elisabeth zvabi v klet in jo tja zapre; v 24 letih (med letoma 1984–2008) oče 3000-krat posili Elisabeth, ta rodi sedem otrok, Kerstin, Stefana, Liso, Moniko, dvojčka Michaela (ki je umrl in ga je Josef vrgel v peč) in Alexandra ter Felixa; aprila 2008 Kerstin zboli in Fritzl jo pelje v bolnišnico, takrat pride na dan vsa resnica: policija potrka na vrata Fritzlovih, razkrije klet in aretira očeta; marca 2009 po štiridnevnem sojenju ga spoznajo za krivega in ga obsodijo na dosmrtno ječo, Elisabeth in njenih šest otrok pa odpeljejo na skrivno lokacijo. |