KJE SO NESREČE

Zmrzal je treba očistiti

Objavljeno 08. november 2015 22.00 | Posodobljeno 08. november 2015 22.00 | Piše: V. A.

Največ nesreč se zgodi v naseljih, najmanj pa na avtocesti.

Bralec Bohorc sporoča, da na Dolenjskem dež sproti zmrzuje v led. Slika, posneta v Mirni, prikazuje pogled skozi okno stanovanja proti Debencu.

KRANJ – Tako rekoč ni dneva, da policistov ne bi obvestili o vsaj eni prometni nesreči. Gorenjski možje postave so jih letos obravnavali že več kot 1400. V njih je umrlo 10 udeležencev, v še približno 400 pa so se udeleženci ranili. Največ nesreč so obravnavali na cestah v naseljih, kjer sta se zgodili dve tretjini vseh, najmanj pa na avtocesti, kjer je delež manj kot 8 odstotkov. V naseljih je tudi največ mrtvih in ranjenih udeležencev. Po vzrokih najbolj izstopajo nepravilna stran oziroma smer vožnje, neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in varnostna razdalja. Zaradi teh vzrokov se je zgodila več kot polovica prometnih nesreč, zelo pogost oziroma najpogostejši vzrok, ki ima za posledico največkrat le zvito pločevino, pa so nepravilni premiki z vozili.

Gre za približno 400 nesreč letos, v katerih vozniki spremembe smeri vožnje ali premika niso opravili povsem varno. Največkrat so ranjeni pešci in kolesarji. Najbolj kritičen čas je med 15. in 18. uro, najmanj pa med polnočjo in 6. uro zjutraj. V povezavi s hitrostjo in posledicami v prometnih nesrečah so najbolj kritični odseki Kranj–Spodnji Brnik, Češnjica– Škofja Loka, Cesta Staneta Žagarja v Kranju, Alpska cesta v Radovljici ter cesta Škofja Loka–Gorenja vas in Ljubelj–Bistrica pri Tržiču. Policisti svetujejo, da vozite po predpisih ter previdno in varno, upoštevajte pa, da jesenska vožnja ni primerljiva s poletno, ker prinaša nekatere nevarnosti. Temperature so že bistveno nižje, vozna površina pa je na nekaterih delih ceste lahko prekrita z odpadlim listjem, ki se v kombinaciji z mokro cesto spremeni v drsalnico. Bistveno več je tudi megle, kar za voznike pomeni slabšo vidljivost, v kombinaciji s hitrostjo in neustrezno varnostno razdaljo pa je tudi vzrok za prometne nesreče. Moteča je tudi sončna bleščavost. Ob slabši vidljivosti naj bo varnostna razdalja zato daljša, hitrost pa nižja.

Dodatno nevarnost povzročajo še divjad na cesti ter zamrznjena, neočiščena ali zarošena stekla na vozilih: zmrzal je treba očistiti tudi s stranskih ogledal. Več pozornosti naj vozniki namenijo še pešcem, ki pa naj tudi sami poskrbijo za svojo vidnost in naj bodo previdni.

Deli s prijatelji