Za smrt kolesarke 41 mesecev zapora

MURSKA SOBOTA – Z zaslišanjem še nekaj prič ter zaključnimi govori strank in izrekom sodbe se je na murskosoboškem okrožnem sodišču končala glavna obravnava zoper 44-letnega Andreja Kopšeta iz Bistrice ob Dravi. Če bi na predobravnavnem naroku priznal kaznivi dejanji, povezani s prometom, bi dobil največ 28 mesecev zapora, ki bi ga lahko spremenili v družbenokoristno delo, zdaj pa mu je sodnica Natalija Pavlič Goldinskij izrekla malce strožjo kazen, in sicer skupno tri leta in pet mesecev, torej 41 mesecev zapora, od tega tri leta in dva meseca za nevarno vožnjo v cestnem prometu ter tri mesece za zapustitev poškodovanega v prometni nesreči, ne da bi mu pomagal. Ob tem je sodišče sledilo višjemu državnem tožilcu Branku Murmayerju ter obtoženemu izreklo prepoved vožnje v trajanju dveh let.

Zgodilo se je 22. julija 2015 okrog 22.30 na Limbuški cesti v Mariboru. Še istega dne je za posledicami nesreče v bolnišnici umrla 73-letna kolesarka Marija P. Povzročil jo je Andrej Kopše. Po zatrjevanjih tožilstva je bil za volanom pijan kot čep, strokovni pregled v bolnišnici je namreč pokazal, da je imel v organizmu najmanj 2,2 promila alkohola. Ker Kopše nesrečni ženski, ki jo je zbil s kombijem, ni pomagal, ampak je s kraja dogodka odpeljal, ga je tožilstvo poleg nevarne vožnje v prometu obremenilo še za kaznivo dejanje zapustitve oškodovanke. Obtoženi je vztrajal, da ni povzročil smrtne prometne nesreče tako, kot mu očita tožilstvo, predvsem pa, da tega ni storil pod vplivom alkohola. Zato je v osebnem zagovoru ter prek prič in izvedencev poskušal dokazati, da je bil v kritičnem času popolnoma trezen.

Zagovarjal se je, da se je tragedija zgodila, ker mu je nasproti pripeljal avto z dolgimi lučmi in ga zaslepil, s kraja nesreče pa da je odpeljal po tem, ko se je prepričal, da ženski pomagata že dva očividca. »Od šoka sem se podelal v hlače. Odšel sem domov, da bi se stuširal,« je bila njegova obramba in še, da pred nesrečo ni popil niti kaplje alkohola, ampak je pol litra vodke na dušek spil šele doma. To sta na sojenju potrdila tudi njegova žena in oče, a tožilca in sodnice nista prepričala, saj so dokazi v kazenskem spisu kazali drugačno sliko. Zgovorno je bilo pričanje policistov, ki sta v sodni dvorani javno razkrila vedenje obtoženega tik po nesreči. Dušan Cvetko in Robert Marušič sta dva od šestih policistov, ki so se tisti dan ukvarjali z okoliščinami. Na sodišču sta povedala, da je bila njuna naloga poiskati osumljenega, ki je nesrečo povzročil in s prizorišča odpeljal. Našla sta ga kakšnih dvajset minut po prijavi nesreče. Bos je stal na dvorišču hiše, krilil z rokami in proti policistoma klical: »Tja je šel.« Ko sta z njim spregovorila nekaj besed, sta posumila, da bi lahko bil povzročitelj prav Kopše. »Govoril je nerazločno, imel je močan zadah po alkoholu, zanašalo ga je...« sta opisala vedenje obtoženega. Hitro se je izkazalo, da je nesrečo res povzročil on, to so namreč potrdili tudi njegovi domači. Policista sta Kopšeta odpeljala nazaj na prizorišče. Tudi priči, ki sta pomagali oškodovanki, sta potrdili, da sta policista pripeljala pravega. V poznejši preiskavi sta očividca še povedala, da je Kopše očitne znake pijanosti kazal že takoj po nesreči. Preden je s kraja dogajanja odšel, ne da bi dogodek prijavil policiji, je namreč z njima spregovoril nekaj besed, govoril je nerazločno, tudi zanašalo ga je, sta se spominjala.

Po oceni tožilca bi bila za obtoženega primerna kazen štiri leta zapora in ukrep prepovedi vožnje v cestnem prometu za obdobje dveh let. »Šlo je za hudo dejanje. Po eni strani gre razumeti, da ste bili v šoku in zato niste pomagali oškodovanki, a prav bi bilo, da bi prevzeli odgovornost. Vi ste se odločili drugače. Vendar je nekdo ostal brez sorodnika. To je treba sankcionirati,« je sodnica dejala obtoženemu in ga obsodila na nekoliko nižjo kazen, kot je predlagal tožilec. Sodba še ni pravnomočna, saj imata obe strani možnost pritožbe na Višje sodišče v Mariboru.