LJUBLJANA – Na začetku avgusta je minilo natanko pet let od streljanja v Korytkovi ulici v Ljubljani, v kateri je pod streli policistov umrl 69-letni Vasja Novak. Policista Denis Mutič in Miha Klanjšček nista kar brezglavo streljala proti nasilnemu Ljubljančanu, ampak v samoobrambi, saj se Novak, ki je bil oborožen, ni odzval na zahteve, naj odloži orožje in se preda, ampak je v določenem trenutku odprl ogenj, začel streljati na policiste ter dva zadel. Klanjšček je, da bi zavaroval sebe in kolege, proti napadalcu – upokojenemu univerzitetnemu profesorju, ki je kot športni strelec imel dovoljenje za devetmilimetrski steiner – izstrelil več strelov, tako da je ta na kraju dogodka umrl. Dogodek je Mutiču in Klanjščku, ki sta bila pozneje sicer odlikovana za hrabrost, poleg telesnih poškodb prizadejal tudi velike duševne bolečine in od delodajalca sta pozneje zahtevala odškodnino, saj sta bila ranjena v svojem rednem delovnem času. Klanjščku se je uspelo, kot smo izvedeli, glede odškodnine poravnati z delodajalcem, Mutič pa je moral ubrati sodno pot. Proti Ministrstvu za notranje zadeve RS in zavarovalnici je na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložil tožbo, s katero zahteva 48.000 evrov odškodnine.
Posredovanje je bilo nujno
Po mnenju Mutičeve pooblaščenke Katarine Jesenko je višina odškodnine povsem upravičena, saj je Mutičeva leva roka po dogodku »opazno ožja« od desnice in je od poškodbe ne more več uporabljati. Poudarila je, da se brazgotina na roki vidi že, ko ima njena stranka oblečeno srajco s kratkimi rokavi, »kar je povsem običajno oblačilo«, in da se poleti vidi tudi brazgotina na njegovem prsnem košu. »Obseg brazgotin je tolikšen, da jih ni mogoče spregledati,« je poudarila Jesenkova. Glede dogodka je pojasnila, da so bili v patrulji tožeče stranke takrat res obveščeni, da naj bi imel Novak pri sebi pištolo, a so Mutiču sosedje povedali, da ima storilec pri sebi strašilno pištolo. Glede na svoje pretekle, dolgoletne izkušnje je tako domneval, da Novak pri sebi nima prave pištole, a posredovanje je bilo takrat nujno, saj se je v okolici zbralo večje število občanov in v neposredni bližini je vrtec. V nadaljevanju je povedala, da je bil takrat storilec v slabo prehodni in pregledni garaži, v kateri sta bila dva avtomobila, zato »dosledna izvedba postopka skladno s katalogom ni bila mogoča«. »Storilec je bil ob prihodu povsem miren, nikakor ni deloval agresivno, orožja pa ni bilo mogoče videti. Ni bil predkaznovan in ni bila znana zgodovina nasilja,« je povedala in nadaljevala, da nikakor ne drži, da bi zdaj že pokojni policist Damjan Lubej pozval Mutiča, naj uporabi neprebojni jopič. »Tudi če bi tožeča stranka nosila neprebojni jopič, to ne bi spremenilo resnosti poškodb,« je prepričana Jesenkova in dodaja, da je Mutič takrat hotel mirno rešiti situacijo. Novak je tako iz neposredne bližine Mutiča ustrelil po tem, ko ga je Mutič prijel za nadlaht. »Neprebojni jopič takšnega strela ne bi zadržal. Tožeča stranka je bila ustreljena v levo podlaht in levo stran prsnega koša. Teh mest neprebojni jopič ne prekriva,« je še dodala in predlagala, naj to preveri še sodni izvedenec balistične stroke, s čimer sta se strinjali tudi državna pravobranilka in pooblaščenka zavarovalnice.
Moral bi si nadeti jopič
Ravno odgovor na vprašanje, ali bi Mutiča neprebojni jopič lahko zaščitil, bo namreč ključen za nadaljnji potek sojenja. Za tokratne navedbe njegove pooblaščenke si je državno pravobranilstvo vzelo določen čas, da nanje lahko odgovori. Je pa pooblaščenka drugotožene stranke, torej zavarovalnice, izrazila prepričanje, da je bil Mutič seznanjen s pravili praktičnega postopka policije in da bi morala glede na trditve o potrebi po takojšnjem ukrepanju poskrbeti za lastno varnost in si pred pristopom h kršitelju nadeti neprebojni jopič. Ravno zaradi tovrstnih napadov na policiste in tudi zadnjega tragičnega primera v Litiji je Sindikat policistov Slovenije MNZ pozval, da ministrstvo vendarle sprejme pravilnik, ki bo družini in otrokom policista, ki je bil poškodovan med svojim delovnim časom, omogočil pravice iz zakona o organiziranosti in delu v policiji. Šele s tem zakonom, ki je v veljavi od lani, so namreč tudi sistemsko urejene posamezne pravice oškodovanim in svojcem v takšnih primerih.
