Kot je znano, sta se mlada nadobudna podjetnika zaradi slabega finančnega stanja na poslovnem računu skupaj z Rokom Kološo domislila peklenskega načrta. Na delovnem mestu administratorke so jeseni lani zaposlili Evelino Starčič. Že prvi dan so ji v roke potisnili polico za življenjsko zavarovanje pri zavarovalnici Merkur, ki je bila dotirana s poldrugim milijonom evrov zavarovalne vsote za nezgodno smrt.
Hladnokrvni preračunljivci
Da so delali račune brez krčmarja, so ugotovili šele pozneje, ko je zavarovalnica življenjsko zavarovanje odpovedala, čeprav so že vplačali prvo premijo. Vse skupaj so storili le zato, da bi Rok Kološa nato v gozdu nedaleč od Poljčan iz zasede umoril Evelino, pobegnil in zabrisal vse sledi. Sodnica je v obrazložitvi sodbe dejala, da je bilo dejanje načrtovano hladnokrvno. Nadvse čudno je, da administratorko po prvem dnevu v novi službi delodajalec zavaruje za več kot milijon evrov. »Saj vendar ni šlo za direktorja kakšnega velikega podjetja,« je dejala sodnica. Tudi zasežena računalniška komunikacija med Bohakom, Juhasom in Kološo razkriva, da so imeli resen namen umoriti Mariborčanko. Tako je v enem od prepisov računalniške komunikacije razbrati, da Kološa obema obtoženima razlaga: »Tisti dan bom tvegal za življenje ali pa denar, če nam je usojeno, bo šlo vse gladko.« Medtem ga obsojeni Mitja Bohak prek spleta nadira: »Kaj pa steklenica (načrtovano morilsko orožje, op. p.)? To bi morali imeti vse pripravljeno.« Da bi Rok Kološa moral sedeti na zatožni klopi s pajdašema, smo v Novicah poudarjali že večkrat. Tudi njegovo (pre)pozno razkritje načrtovanega umora, ko je zaradi izsiljevalske zgodbe že sedel v samici na policijski postaji v Vošnjakovi ulici v Mariboru, ga ne opravičuje kazenskega pregona.
Snemali in izsiljevali
Šel je še korak dlje. Že na sodišču je posredno zagrozil, da je v tej zadevi že najel zagovornico (po naših podatkih znano mariborsko odvetnico, ki je prej plavala v sodniških vodah) in da bo zahteval odškodnino. Toda resnici na ljubo moramo razkriti še eno plat nesramne medalje Roka Kološe. Ko je še delal kot dostavljavec hrane pri enem od znanih mariborskih gostinskih lokalov (medtem je zamenjal delodajalca), je izkoriščal službene kontakte – stranka je ob naročilu morala pustiti telefonsko številko – za nadlegovanje. Tako se je nevede spustil tudi v osvajalski napad na znano mariborsko novinarko. Polne tri tedne ji je pisal SMS-sporočila s pikantno vsebino, preden je zaradi njenega neodzivanja odnehal. Verjetno je tudi to eden od načinov, kako je skupaj z Bohakom in Juhasom dobival žrtve za izsiljevanja, ki so bile vezane ženske. Le da je Kološa prej z njimi opravil kratek seksualni odnos, ga posnel in nato grozil z objavo. To zadevo imajo fantje še pred seboj, a takrat bodo na zatožni klopi sedeli vsi trije. Tako kot bi morali že za to načrtovanje umora. Vse tri čaka še sojenje zaradi izsiljevanja vezanih žensk, s katerimi so najprej spolno občevali in prelivanje ljubezenskih sokov tudi snemali.
Maha z Novicami
Ne bi se smelo pripetiti, da pajdaš iz enega najbolj nagnusnih načrtovanih dejanj postane glavna zvezda procesa. In namesto da roma v zapor, se Rok Kološa prosto sprehaja po mestu ob Dravi. Na koncu pa je še toliko nesramen, da na sodišču predsednici senata maha pod nos s člankom, objavljenim v Novicah, češ da so v njem zapisane neresnice in da on ni domnevni morilec. Če pa je bilo od prvega dne jasno, da je bil prav Kološa tisti, ki bi storil nagnusni umor.
