Z nožem nad zdravnico,
 branila se je le z rokami

LJUBLJANA – »To je krasna ženska in čudovita zdravnica,« so bile prve besede zdravniških kolegov Jelene Ristič Ilić, ki kot zdravnica dela na Psihiatrični kliniki Ljubljana in ki je bila v ponedeljek okoli 11.15 žrtev svojega pacienta. Zaradi dogodka so bili njeni stanovski kolegi precej pretreseni, saj jih je ta znova opozoril, da lahko, čeprav s svojim delom pomagajo ljudem in rešujejo njihova življenja, tudi sami postanejo tarča nasilnežev. Za omenjeno zdravnico, mamo dveh majhnih otrok, bi bil tokrat skoraj usoden nož njenega 55-letnega pacienta, če, kot nam je povedal generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana Bojan Zalar, ne bi tako trezno odreagirala. »Tisti, ki je žrtev, je vedno presenečen in ne odreagira tako hitro. V tem primeru je zdravnica dobro odreagirala, nagonsko, tako da je bila poškodba površinska – rana podlahtnice,« pojasni in dodaja, da sta moškega v naslednjem hipu obvladala zdravstvena tehnika, na pomoč pa je zaradi sproženega alarma prišlo tudi osebje z drugih oddelkov.

Zdravnico so takoj odpeljali na urgenco, pacienta premestili na intenzivni oddelek, kamor ga je hotela sicer že prej premestiti tudi zdravnica. Kot pravi Zalar, je bival na dnevnem oddelku, kjer obravnavajo predvsem tiste paciente, ki v domačem okolju nimajo najboljših razmer za rehabilitacijo. »Pacient je bil samovoljno na tem oddelku in bil je eden naših starejših pacientov s kronično motnjo,« pojasni in poudari, da motnja ni razlog za takšno njegovo ravnanje, ampak so to druge osebnostne lastnosti, kot na primer agresivnost, jeza in nestrpnost. »Osebje je ugotovilo, da je stanje pri gospodu poslabšano in da je nujna premestitev na intenzivni oddelek. Zdravnica je dobro opazila, da je pacient potencialno nevaren, in v tem primeru čisto postopkovno in korektno ukrepala ter poklicala dva usposobljena tehnika,« še pojasni Zalar. A očitno je bil 55-letni pacient na to dobro pripravljen, saj je v roke v hipu vzel nož, ki ga je prinesel s seboj, in začel z njim napadati zdravnico.

»Posledično sem imenoval strokovni nadzor, da se raziščejo tudi druge okoliščine,« pravi direktor bolnišnice in doda, da je po dogodku že govoril z Ristič Ilićevo, ki ga je izjemno presenetila. »Izjemno dobro si razlaga to situacijo. Seveda, tisto, kar je, doživeto podoživlja. S tem se bo še nekaj časa soočala. Jaz apeliram, da pride čim prej nazaj v službo,« pristavi Zalar in pojasni, da je moral zaradi tega že poslušati očitke, da je zoprn direktor, čeprav želi zdravnici samo dobro. Prepričan je namreč, da se bo tako lahko hitreje vrnila v stare tirnice in da se bo lažje soočala s spomini na dogodek, ko bo spet v svoji ambulanti. »Vse skupaj je izjemno zrelo sprejela,« še poudari.

Zaradi dogodka v bolnišnici že načrtujejo ukrepe, s katerimi bi preprečili takšne primere – na leto se pri njih zgodi 120 telesnih napadov na osebje. Brez tehničnega varovanja očitno tudi v tej bolnišnici ne bo šlo, saj, kot pravi Zalar, pacienti s seboj prinašajo nevarne predmete, kot na primer hladno orožje, v preteklosti pa so našli celo pištolo. Direktor se zaveda, da v celoti tega ne bodo mogli preprečiti, bodo pa bistveno zmanjšali takšno nevarnost. »Naša dolžnost je, da osebje zaščitimo,« opozarja Zalar in dodaja, da bo vstop na območje bolnišnice spet varoval varnostnik, ki bo nastanjen v posebni hiški.

Do smrti zabodel zobozdravnico

Če je tokrat Ristič Ilićeva imela kar precej sreče, da je ubežala smrti, pa je pred skoraj sedmimi leti ni imela zobozdravnica Senka Špoljar, ki jo je na njenem delovnem mestu z lovskim nožem dvakrat zabodel takrat 29-letni Novomeščan Anadin Adrović. Nekaj minut pred eno uro popoldne 29. novembra 2007 se je Špoljarjeva v zobozdravniški ordinaciji dispanzerja za zobozdravstveno varstvo odraslih na Kotnikovi v Ljubljani ukvarjala še z zadnjo pacientko, ko je v ambulanto vstopil Adrović. Za pregled je bil naročen ob 10.45. Potrkal je na vrata in zobozdravnico ter medicinsko sestro Ireno S. vprašal, ali sta že končali. Hkrati naj bi mu odvrnili, da sta. Obtoženi naj bi si takrat odpel bundo, pod katero je sestra zagledala širok pas. Zobozdravnica je bila v tistem trenutku sklonjena nad pacientko, Novomeščan pa je izvlekel lovski nož in jo zabodel v hrbet. Ko je Špoljarjeva odskočila in se obrnila proti njemu, jo je še enkrat zabodel v prsni koš. Le opotekla se je še in se zgrudila. Irena S. je poskušala pomagati kolegici, medtem pa ga je vprašala, zakaj je to storil. Njegov odgovor naj bi bil: »Zato, ker je hudobna.« Pacientka je ordinacijo zapustila skozi okno in mimoidočo deklico prosila, naj pokliče policijo, Adrović pa se je zabodel v trebuh. Odvrgel je nož in obležal pri vratih.

Aprila 2008 se je moral zagovarjati na sodišču zaradi umora 33-letne zobozdravnice, a mu ni bilo treba v zapor, saj mu je sodišče izreklo ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Odločilno besedo v tem primeru je imel sodni izvedenec psihiatrične stroke Vanja F. Rejec, ki je že v mnenju zapisal, da Adrović izmenoma psihotično doživlja realnost ali pa je v tesnobnem stanju s prisilnimi vedenjskimi elementi. Ima sicer nadpovprečne razumske sposobnosti, a je pri njem izražena preganjalna in nanašalna blodnjavost, kar so ugotovili že leta 2003. Leta 2006 naj bi prenehal jemati antipsihotična zdravila, zato se je njegovo blodno prepričanje, da ga ogrožajo ožji sodelavci, le še stopnjevalo.

Medicinski tehnik v bližnjem kliničnem centru naj bi si ustvaril svojo hierarhijo tistih, ki ga ogrožajo, na sam vrh pa je postavil prav dr. Senko Špoljar. Bil je popolnoma neprišteven. S takšnim mnenjem se takrat sorodniki žrtve sorodniki niso mogli sprijazniti, saj so bili prepričani, da je bilo mnenja izvedenca zelo pomanjkljivo, in so se spraševali, ali je bil Adrović, ki je lahko na obveznem psihiatričnem zdravljenju največ deset let, res neprišteven ali je bila ta neprištevnost zaigrana.