LJUBLJANA – »Dejanje globoko obžalujem, saj sem s tem povzročil neizmerno škodo. Zelo mi je hudo. Staršem sem se že opravičil pisno in še enkrat se opravičujem danes,« je po priznanju krivde, da je 6. maja letos na prehodu za pešce na Slovenčevi ulici v Ljubljani do smrti zbil devetnajstletni dekleti Klaro Casagrande in Mio Straus, povedal 35-letni Dean Stanko. Za svoje dejanje, s katerim je družini in prijateljem omenjenih deklet povzročil globoke in težko zaceljive rane, bo moral v zaporu presedeti polnih osem let. Sodišče mu je namreč od zagroženih 12 let zapora za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu dosodilo sedem let in šest mesecev, zaradi kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči pa mu je od zagroženega leta zapora dosodilo dvakrat po štiri mesece. Na koncu mu je izreklo enotno kazen osem let zapora. Po prestani zaporni kazni še dve leti ne bo smel sesti za volan, ostal pa bo tudi brez vozila alfa romeo, s katerim je povzročil usodno nesrečo in ki ga je mesec pred tragedijo kupil svoji partnerici za 600 evrov.
Ni vreden zaupanja
Njegov odvetnik Peter Volgemut je pred izrekom sodbe povedal, da je izrečena kazen »praktično brezpredmetna«, saj bo zaradi nesreče kaznovan za vse življenje. »Slabo vest zaradi dogodka bi moral imeti še kdo,« je ob tem povedal Volgemut in dodal, da so občani odgovorne institucije opozarjali na nevaren prehod za pešce, a zgoditi se je morala nesreča, da so se stvari spremenile. Sodišče je prosil tudi, ali bi lahko Stanku do pravnomočnosti sodbe odpravilo pripor, saj glede na obžalovanje in priznanje ne obstaja bojazen, da bi ponovil kaznivo dejanje. Ta čas bi lahko preživel s šest let staro hčerko, ki bo septembra vstopila v prvi razred osnovne šole. A sodnica Lea Habjanič njegovi želji, žal, kot je povedala, ni ugodila, saj ni vreden zaupanja. Po njenih besedah je tipičen primer nevarnega voznika, ki mu ni zaupati. »Niste vzeli samo dveh življenj, ampak ste uničili dve družini oziroma tri, tudi svojo. Tudi vaš otrok gre v šolo in želimo, da bi tja prišel varno,« mu je povedala sodnica. O njeni odločitvi so jo prepričali tudi številni stari Stankovi grehi. Bil je že obsojen zaradi kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe in zaradi napada na uradno osebo, obravnavali so ga tudi zaradi izsiljevanja, preprečitve uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi, ropa, hude telesne poškodbe, nasilništva in poškodovanja tuje stvari. Zaradi hujših kršitev prometnih predpisov je imel prepoved vožnje motornega vozila v letu 2009 za en mesec, pozneje še za pol leta. V času, ko se je zgodila nesreča, Stanko sploh ni imel več veljavnega vozniškega dovoljenja, vozil pa je neregistrirano alfo, na kateri sta bili nameščeni različni registrski tablici. Na vesti ima tudi najmanj 15 prometnih prekrškov, saj so mu policisti izdajali plačilne naloge zaradi nepravilne smeri vožnje, ker pri sebi ni imel vozniškega dovoljenja, ker ni uporabljal varnostnega pasu, ker je večkrat vozil hitreje od dovoljenega, ker je prevozil rdečo luč, povzročal prometne nesreče in za volanom sedel pijan. Skratka, v vseh teh letih se mu je nabralo toliko prekrškov, da je ob začetku predobravnavnega naroka obupala še sodnica: »Ne vem, ali ima smisel vse prebrati. Prekrškov je preveč.« Kolikšen premoženjskopravni zahtevek bodo od Stanka terjali starši pokojnih deklet, ni znano, saj se še niso odločili.
Zbil, pobegnil in se vrnil po tablico
Kot že rečeno, se je majska tragična nesreča zgodila na prehodu za pešce, kjer so pristojni po dogodku v asfalt vgradili grbine in postavili merilnike hitrosti ter svetleči znak z utripajočimi lučmi. Okoli pol devete ure zvečer je takrat z okoli 80 kilometri na uro namesto s še dovoljenimi 50 pridirjal Stanko in na prehodu zbil Mio in Klaro, ki sta se takrat vračali s sestanka taborniškega rodu Bičkova skala. Mio je vrglo skoraj 19, Klaro pa več kot 25 metrov daleč od prehoda za pešce in poškodbe so bile tako hude, da je Mia, sicer študentka defektologije, umrla okrog četrte ure zjutraj, šest ur za prijateljico pa je za vedno odšla še študentka medicine Klara. Namesto da bi 35-letnik ustavil in pomagal dekletoma, je odpeljal naprej in parkiral na nekaj sto metrov oddaljeni Vodovodni cesti. Izstopil je iz vozila in ugotovil, da mu je z avta odpadla sprednja registrska tablica, zato se je kar peš vrnil na kraj dogodka, in medtem ko je hotel s tal pobrati tablico, ga je zagrabil eden izmed očividcev in Stanko je moral počakati do prihoda policistov. »Pol metra od prve punce je bila avtomobilska tablica. Trudili smo se, da bi pomagali, čeprav sta bili negibni. Medtem ko se je nabralo kar nekaj ljudi, je nekje iz teme prišla ta oseba, za katero se je izkazalo, da je povzročila nesrečo in pobrala tablico, jo skrila pod majico in hotela zbežati,« je nekaj ur po dogodku dejal očividec. »To je bilo deset minut po trku, in ko smo to opazili, so ga ljudje obkolili, a nihče ga ni hotel prijeti. Svojega psa sem dal enemu fantu in sem ga prijel, pripravil pest, da bi ga morda udaril, če bi hotel zbežati. Vmes je rekel, da ne bo nikamor zbežal in da je itak hotel samo prijaviti. Zame je to svojevrstno priznanje krivde.«
Po nesreči je Stanko sicer napihal čez dovoljeno mejo (0,63 promila), na inštitutu za sodno medicino odvzeta kri pa je pokazala, da je bila stopnja alkohola v njej še tik pod mejo dovoljenega, 0,48 promila. Še huje: v krvi so našli tudi sledi marihuane in kokaina.
