V zaporu sta si naročala umore?!

NOVO MESTO – Pred nekaj meseci so vrhovni sodniki najverjetneje zapečatili usodo nekdanjega ljubljanskega gostinca Jožefa Kovača, čeprav ta v ustavnem sodišču še išče poslednje upanje. Zavrnitev njegove zahteve za varstvo zakonitosti pomeni, da bo moral zaradi grozovitega umora podjetnika Milana Tilija sedeti dolgih 30 let, polovico kazni je medtem že odslužil. A še sredi lanskega leta je bil očitno prepričan, da bo kmalu odkorakal iz zapora, ob teh mislih pa so se baje zasvetile oči tudi sojetniku na Dobu. »Če prideš ven prej kot jaz, boš likvidiral mojo bivšo, njene starše in njenega pankrta. Ker bom jaz še v zaporu, me ne bodo vpletali v to,« je 43-letni Davor Fendre iz Šentjurja obtožen, da naj bi Kovača napeljeval k štirikratnemu umoru. Ta pa je letos o tem napisal pismo in ga poslal na šentjursko policijsko postajo.

Besen, ker se kurba s Šiptarjem

Kovač je torej ostal za zapahi, Šentjurčan pa tudi ni ugledal luči svobode, čeprav se mu je maja iztekla štiriinpolletna zaporna kazen zaradi nasilja nad partnerico Anjo S., ki naj bi se je torej hotel znebiti skupaj s starši Jožico in Brankom ter njenim 13-letnim sinom. Tik preden bi moral zapustiti zapor, so pristojni Fendretu sporočili, da mu znova jemljejo prostost, preselil se je v pripor, včeraj pa so mu pred velikim kazenskim senatom novomeške okrožne sodnice Natalije Picek-Kink začel soditi zaradi štirih kaznivih dejanj napeljevanja k umoru iz brezobzirnega maščevanja.

Sodeč po obtožbi se je napeljevanje dogajalo v drugi polovici lanskega leta, ko je bil Kovač torej še prepričan, da mu bodo vrhovni sodniki podarili svobodo, to pa je povedal tudi Fendretu. V tem pa naj bi ravno tisti čas vrelo, bil naj bi besen na partnerico, ki ga je prijavila zaradi nasilja in spravila za zapahe, pa še varala naj bi ga. Tako naj bi dejal Kovaču, da »se je kurbala in se kurba še naprej z enim Šiptarjem«, ter besno dodal, da mu je žal, da je ni ustrelil kar sam, saj bi dobil le kaki dve leti zapora več.

Očitno je sovražil tudi Anjinega sina, ker ga je od prej imela z nekim drugim moškim. Zakaj bi se znebil še staršev? Ker naj bi jo hujskali, naj na dražbi kupi njegov del hiše, oziroma so jo kupili oni, on pa bi se po vrnitvi iz zapora znašel na cesti.

Kovač in Fendre naj bi na Dobu veliko tičala skupaj. Šentjurčan je menda vedel potarnati, da se zna zgoditi, da bo ostal brez svoje tako težko prigarane hiše, ko pa je izvedel, da obstaja možnost Kovačevega odhoda z Doba, je najprej padla ideja, naj Kovač zunaj priskrbi pištolo, Fendre pa bo poskrbel, da nekdo likvidira te štiri ljudi, potem pa še bolj drzna, da bi se lahko kar morilec Kovač še enkrat prelevil v morilca, tokrat množičnega.

Ljubimca bi razparal kot prašiča

Ko je Fendre včeraj slišal tožilske očitke na svoj račun, je padel v jok: »Kakšne laži so to! Nikomur se v življenju nisem hotel maščevati, še najmanj pa partnerici, s katero imam dva prečudovita otroka.« Anja ima torej sina iz prejšnje zveze, z Davorjem pa dve hčerki, stari sta sedem in osem let. »Tudi do njenih staršev nimam nobenih zamer, prav tako ne do njenega sina. Zato lahko rečem le, da so Kovačeve trditve in tožilske navedbe v obtožbi čista izmišljotina.«

Glede sojetnika, ki ga je namočil, ne najde lepe besede, čeprav sta se leta 2013 res začela družiti v zaporu, »potem pa sem opazil, da ima nestrpen odnos do Neslovencev in tistih, ki so v zaporu zaradi spolnih deliktov«. Sčasoma naj bi ohladil odnos do Kovača, kar pa naj bi tega tako razjezilo, da je naokoli govoril, da je zlorabil njegovo zaupanje, da je izdajalec in da bo že videl, kaj on naredi s takimi ljudmi. Toliko ga je že spoznal, trdi Fendre, da lahko mirne duše označi Kovačevo osebnost. »Je zelo hladna, konfliktna, samovšečna, dominantna, preračunljiva, škodoželjna in žal tudi krvoločna oseba brez vsakih čustev in empatije. Njegovo edino stališče je: ali si z njim ali si proti njemu. Če se mu upreš, pa se počuti ogroženega in išče načine, kako ti bo vrnil. Pri tem ne izbira sredstev.«

V pismu na PP Šentjur naj bi s svojo največjo in najbolj sprevrženo lažjo izkazal svoj pravi jaz, še de Fendre in Kovača diagnosticira še s psihološkega vidika: »Umsko patološka hudobija, žlehtnoba in neposrečena domišljija!«

Nadaljevanje njegove izpovedi šokira: »Danes mi je žal, da ga nisem že prej prijavil. In če bom podal kazensko ovadbo proti njemu, upam, da bo sistem odreagiral enako, kot je v mojem primeru. Nisem jaz Kovača napeljeval k umorom, on je mene, obljubljal mi je nagrado, če zanj ubijam ljudi, ko se vrnem na prostost. Rekel mi je denimo, da mu je prišlo na uho, da ima njegova žena ljubčka. Dejal je, da bi to osebo razparal kot prašiča, mu odtrgal jajca, kako si drzne biti z njegovo ženo.«

Ko bi torej Fendre opravil to likvidacijo (predvidevamo, da je mislil na ljubimca), pa naj bi po Kovačevem naročilu počakal, da na prostost pride nekaj zapornikov, ki mu gredo na živce, in ubil še te. »Gre za Kumpa, Kanduča, Šubinskega in Rizvančevića.«

Sta ločena, a spet bosta skupaj

Jožef Kovač je na prostoru za priče vztrajal pri tem, da je v pismu policistom napisal resnico, s Fendretom pa se je strinjal le v enem. »Jaz s pedofili res nimam kontaktov, ker jih sovražim. On pa se je družil z njimi in rekel sem mu, če se bo z njimi, se ne more z menoj.«

Ko je slišal za očitke, da naj bi Fendreta on nagovarjal k umorom, je vzrojil: »Imam prekrasno ženo, ki me ni nikoli prevarala in me nikoli ne bi. V življenju je nisem udaril. Res je, da sva se sporazumno ločila, a sva še naprej mož in žena, in ko pridem ven, bova spet skupaj. Rad jo imam, včeraj mi je poslala paket.«

Kaj pa domnevno naročilo likvidacije štirih jetnikov? »Dajte no, ne. O čem takem se s Fendretom niti ne bi pogovarjal, saj ni vreden zaupanja, ker se je družil s pedofili,« Kovač zanika tudi te obtoženčeve očitke.

Zanimivo je, da je na sodišče tudi on prikorakal s svojo psihološko oceno nasprotnika: »Duševno motena oseba shizofrenega tipa in kot takega ga jemljem. Vse duševno motene osebe pa so patološki lažnivci. To je on!« de Kovač in sklene: »Najbolj pa sem zadovoljen, da sem mu preprečil to, kar je načrtoval. Vsaj za zdaj.«