SODNA FARSA

Umorjeni Rominji
 se obračata v grobu

Objavljeno 08. december 2015 17.07 | Posodobljeno 08. december 2015 17.30 | Piše: Boštjan Celec

Sodna farsa Dobruška vas še petič pred ljubljanskimi višjimi sodniki.

Schuller in Podlogar bi od višjih sodnikov kajpak najraje slišala besedo Oproščena. Foto: Dejan Javornik

LJUBLJANA – Dvojnemu umoru pred 10 leti v Dobruški vasi je sledila ena največjih sodnih zmešnjav na Slovenskem, v kateri so si spis kot žogice za pingpong podajali okrožni, višji in vrhovni sodniki. Pred dnevi je že petič pristal v klopeh ljubljanskih višjih sodnikov, seja pa se je končala z besedami predsednice senata Vere Vatovec, da imajo na voljo kar nekaj odločitev. Lahko potrdijo oprostilno sodbo okrožnega sodišča iz leta 2009, lahko sami znova razpišejo glavno obravnavo, lahko pa vse skupaj celo vrnejo v vnovično odločanje prvostopenjskemu sodišču, torej novomeškemu.

Podlogarju 
ponujali milijone?

Maja 2005 je vržena bomba v romskem naselju Brezje hudo ranila Lucijo Brajdič, za ta poskus umora je Janez Schuller pravnomočno obsojen na 10 let zapora. En mesec pozneje je – tako od vsega začetka trdi tožilstvo – Leon Podlogar peljal Schullerja tudi v romsko naselje v Dobruško vas, kjer je ta skozi okno ene od hiš vrgel bombo, ta pa je ubila 46-letno Ivanko Brajdič in njeno 21-letno hčerko Jovanko Kočevar.

Kar 24 obravnav je bilo leta 2006 potrebnih, da novomeško sodišče razsodi za oba primera, kazni so bile vrtoglave, v dveh primerih celo najvišje možne po naši kazenski zakonodaji. Schullerju in Podlogarju so prisodili po 30, Branku Žižmondu Souissiju, ki so mu sodili kot Schullerjevemu prevozniku na prizorišče bombnega napada v Brezje, pa 10 let in 10 mesecev zapora.

Po pritožbah so se leta 2007 s primerom prvič spoprijeli ljubljanski višji sodniki. Sodbo so razveljavili in jo vrnili Novomeščanom z navodilom, naj sodijo še enkrat. Tam pa se je že začelo zapletati; če je bil Podlogar na prvem okrožnem sojenju hkrati v vlogi obtoženca in kronske priče tožilstva, saj je pritrjeval obtožbi in obremenjeval Schullerja, je nenadoma obrnil ploščo. »Zgodbe o bombah so me naučili kriminalisti, ki so mi tudi grozili, če zavrnem sodelovanje, hkrati pa so mi obljubljali denarno nagrado. Mislim, da so mi ponujali dva milijona tolarjev. Ker zaradi pritiskov nisem vedel, kaj naj storim, sem končno privolil.«

Zapletlo se je tudi v zvezi z DNK-sledmi z žličke bombe, ki so jo preiskovalci našli v Dobruški vasi. Na prvem sojenju je obveljalo zatrjevanje strokovnjakov s centra za forenzične preiskave, da so na njej odkrili sledi Schullerja in Podlogarja, na drugem pa se je porodil dvom, ali je rezultat DNK-preiskave uporaben, zato je bilo odločeno, da nima dokazne vrednosti. Vsi trije obtoženci so bili oproščeni.

Leta 2008 je ljubljansko višje sodišče razveljavilo tudi to sodbo in spis znova poslalo na Dolenjsko, a tam so leta 2009 še enkrat razsodili: »Pri izvajanju dokazov se je toliko stvari pokazalo za sporne, da drugačna sodba od oprostilne ni možna.«

O tem, ali je bilo razsojeno pošteno

Ko pa je primer še enkrat priromal na višjo sodno instanco, se je ta odločila, da bo najmodreje, če kar sama izpelje sodni proces. Trojico so spoznali za krivo, Schullerju so prisodili 30, Podlogarju 20 let, Žižmondu pa osem let in tri mesece zapora. S to sodbo je postalo pritožbeni organ vrhovno sodišče, in čeprav so se v javnosti že pojavljali očitki, da sodstvo v tej zgodbi dobesedno razmetava z davkoplačevalskim denarjem, sta sledila nova razveljavitev ter ukaz višjim sodnikom, naj se še enkrat spoprimejo z zadevo.

Maja 2013 smo izvedeli za novo višjo sodbo v imenu ljudstva: Schullerja so spet obsodili na 30, Podlogarja na 20 let zapora, Žižmonda pa oprostili, saj so mu verjeli, da je Schullerja peljal v Brezje, ni pa vedel, da bo ta tam vrgel bombo.

V začetku letošnjega leta pa je kot bomba z jasnega udarilo novo sporočilo vrhovnega sodišča; glede dvojnega umora v Dobruški vasi je še vedno precej neodgovorjenih vprašanj, zato je moral torej včeraj o primeru znova odločati senat višjega sodišča.

Obtoženca sta kajpak le dva: domnevni bombaš in dvojni morilec Schuller ter njegov domnevni prevoznik na kraj zločina Podlogar. Beseda je tekla o zadnji oprostilni sodbi novomeškega okrožnega sodišča iz leta 2009. Odvetnika trdita, da je bila tista sodba poštena, zato Schullerjev Tomaž Bromše in Podlogarjev Alojz Poljšak kajpak pričakujeta enako odločitev višjih sodnikov. Višja tožilka Nikolaja Hožič pa jih prepričuje o nasprotnem, novomeško sodišče po njenem mnenju ne bi smelo oprostiti obtožencev, saj z DNK-sledmi na žlički bombe ni bilo nič narobe, Podlogar pa si je pritiske in obljube policistov po njenem izmislil. »Ničesar mu niso obljubljali, nobenih denarnih nagrad ali drugih ugodnosti. Imamo posnetek njegovega sedemurnega zaslišanja. Ves čas govori popolnoma spontano, jasno je slišati, da ni bilo nobenega pritiskanja na njega.« 

Deli s prijatelji