Policiji ni bil sumljiv
Javnost je bila zgrožena, ko je izvedela, da je Lož v Mekinjah pri Kamniku ugrabil komaj 15-mesečno deklico, jo zvezal ter zavrgel ob cesti. Medtem je znanih tudi vse več podrobnosti o skoraj tragični zgodbi te malčice iz družine Hašimović. Z dekličinimi starši se je Lož kot električar poznal, saj je nekoč v njihovi hiši opravljal elektrodela. V torek je prišel, da bi od njenega očeta Pašana izsilil 20.000 evrov.
Da sta deklica in njena varuška v hiši sami, je vedel. Prej je namreč poklical Pašana in mu v prodajo ponudil dve toni bakra. Toda Pašan je bil v Mariboru, zato je telefoniral ženi in ji naročil, naj odide do bencinske črpalke in s prodajalcem uredi posel. Napotila se je tja, a je Loža čakala zaman, saj je ta ravno takrat – bilo je nekaj minut pred peto popoldne – pozvonil na vratih njihove hiše.
Prek obraza je imel poveznjeno črno kapo. Ko je varuška odprla vrata, ji je iz naročja iztrgal otroka. Varuško je zgrabil za lase ter jo zrinil do stranišča, začel jo je brcati, zato je prestrašena zaklenila vrata. Ko je ugrabitelj z otrokom zbežal iz hiše ter se z avtom odpeljal proti Ljubljani, je prek mobilnika o dogodku obvestila otrokove starše. Tedaj je Pašana že poklical tudi Lož, ga nadrl, da mu je uničil posel za dvajset tisočakov, ki naj mu jih prinese, če želi hčer še kdaj videti živo. Pašanova žena je o ugrabitvi obvestila policiste. Lož pa je znova poklical Hašimovića in mu dejal, da obveščanje policistov ni bilo najbolj pametno, hkrati pa mu je naročil, kam naj pripelje denar oziroma odkupnino za otroka.
Medtem ko so Kamnik že preplavila policijska vozila in so območje preletavali helikopterji, je potekala resnična drama, saj sta se ugrabitelj in žrtev dobesedno ugreznila v zemljo. Možje postave so v širši okolici ustavljali vozila in v okolici Trzina ustavili tudi Loža, vendar se jim ni zdel sumljiv, zato so ga spustili.
Čudež: lažje ranjena
Deklice tedaj ni bilo več v njegovem avtomobilu, bila je v njegovem ljubljanskem stanovanju ali pa je zvezana že ležala v travi ob Obvozni cesti na obrobju Ljubljane. Še preden jo je tam skril v grmovje, je na krut način poskrbel, da dete, ki je že lahko stopicalo, ne bi pobegnilo. Okrog gležnjev ji je navil izolirni trak oziroma ji je noge zvezal. Tudi roke ji je zvezal v zapestjih, potem pa jih je s trakom trdno pričvrstil še ob telo. Da ne bi jokala in kričala, je poskrbel tako, da ji je v usta zatlačil krpo, nato pa ji tudi glavo prelepil s trakom.
Najprej jo je torej skril v grmovje, toda kmalu si je premislil in se vrnil. Zvezanega otroka je odpeljal nedaleč stran in ga pustil ležati v travi pod obcestno lučjo.
Zaradi njegovih telefonskih stikov s Hašimovićem je kajpak hitro postal osumljenec, a ker je edino on vedel, kje je ugrabljenka, so bili policisti previdni. V poznem večeru so ga prek Pašana povabili na informativni pogovor. Torek se je že prevesil v sredo, ko se je na kamniški postaji zlomil, vse priznal in policistom povedal, kje je deklica.
Našli so jo nekaj minut po eni uri zjutraj ter jo z reševalnim vozilom odpeljali v klinični center. Zgodil se je čudež, saj je bila (če ne štejemo strahu zaradi nemočnega ležanja na zapuščenem in temačnem kraju) le lažje ranjena – na mestih, kjer jo je stiskal izolirni trak, ima manjše odrgnine.
Iskal porscheja
Ko so Loža s kazensko ovadbo privedli pred sodnika, je imel dežurni tožilec Matija Benulič pred seboj precej dramatičen policijski opis dogajanja z ugotovitvijo, da si je Lož privoščil najhujšo obliko nasilja ter ogrozil največjo vrednoto – stregel je po življenju šele 15-mesečnega človeka. S tem ko je punčko okrutno zvezal in jo pustil odvrženo v naravi, pa je po prepričanju policistov dokazal, za kako surovega in brezobzirnega moškega gre, saj se ni usmilil niti najšibkejših, torej otroka. Ko je očeta izsiljeval za dvajset tisočakov, mu je celo grozil s hčerinim ubojem.
Uroš Lož je dejanje priznal tudi na sodišču. Izgovarjal se je, da si je izposojal denar za igre na srečo, od katerih je odvisen, zdaj pa mu je upnik grozil, da se bo nekaj zgodilo, če ne plača dolga. Ob tem mu je menda preteče omenjal, da dobro ve, da je pred kratkim postal oče.
Res je, tudi Lož ima otroka, starega komaj nekaj mesecev, zato je njegovo torkovo dejanje še toliko bolj nerazumno.
Sicer pa je med zagovorom spodbijal navedbe iz ovadbe, da je deklico iztrgal iz rok varuške. Trdil je, da jo je našel šele, ko se je varuška že zaklenila v stranišče. Tega, kar je storil, ni načrtoval. V obupu ja zaradi groženj upnika hotel od Hašimovića dobiti le denar, ki mu ga je ta bil dolžan. Če mu gre verjeti, je šlo za tri tisočake. Zahteval pa je skorajda sedemkrat več.
Še najmanj, kar je hotel, se je zagovarjal Lož, je bila ugrabitev otroka. V resnici je hotel ukrasti Pašanovega porscheja, ker pa ni našel ključev, je v paniki pograbil dekletce. Ugrabljenko je menda najprej odpeljal v svoje ljubljansko stanovanje. S seboj je imela čokoladni rogljiček, ki ji ga ni vzel, celo vodo ji je ponudil in igrala se je z njegovim psom. Šele ko so ga poklicali na kamniško policijo, jo je odpeljal na Obvozno cesto, jo prelepil, ovil v brisačo in tam tudi pustil.
Amaterska akcija
Tožilec je po zaslišanju za Loža zahteval uvedbo pripora, čemur je nasprotoval osumljenčev odvetnik po uradni dolžnosti Andrej Žabjek, ki je nagovarjal sodnika, da bi bil hišni pripor dovolj ustrezen ukrep.
»Strinjam se, da je klientovo dejanje zavrženo, vendar pa se vse skupaj še zdaleč ni zgodilo na tako grozovit način, kot so v javnosti predstavljali policisti. Dejanje je zagrešil v hudi stiski. Upniki so mu grozili, da se mu bodo maščevali, če ne vrne denarja, da se bodo maščevali nad njegovim otrokom.« Uvedbo hišnega pripora pa Žabjek komentira »kot popolnoma ustrezen ukrep, saj moj klient zagotovo ne bo ponovil kaznivega dejanja.« »Pripomniti moram, da imamo opravka z doslej nekaznovanim človekom, niti prekrška še ni zagrešil v svojem življenju,« nam je povedal Žabjek.
Pred sodnikom se je osumljenec razjokal, modeloval je, naj ga spustijo domov, da bo lahko ob svojem sinu. Čeprav je bil prav ta stavek glede na to, kar je storil, – milo rečeno – ciničen, ga je sodnik uslišal ter si po naših informacijah nakopal bes policijskih preiskovalcev tega primera.
Dejanje je priznal, meni sodnik, sam je policijo odpeljal na kraj, kjer je bila deklica. Sodnik tudi verjame, da je bil njegov namen Pašanu ukrasti avto, ker pa gre za priložnostnega storilca, ki so ga zasvojenost z igrami na srečo in dolgovi prisilili v dejanje, ki ga ni vešč, se je zmedel in se ad hoc odločil za ugrabitev otroka.
Vse skupaj je bila zmedena in nenačrtovana improvizacija, značilna za amaterskega storilca. Ko se je zlomil pod pritiskom odgovornosti in notranjega razkola, je dejanje priznal, samega sebe spravil v kazenski postopek ter rešil osebo, ki bi ob zavlačevanju zagotovo izgubila življenje. Pa tudi sicer je po sodnikovem mnenju z deklico ravnal tako, da z izjemo odrgnin ni dobila poškodb. Taka razlaga kajpak ni bila všeč tožilstvu, ki se je pritožilo, prepričano je namreč, da bo poskušal Lož še naprej priti do denarja in da prav zaradi tega obstaja nevarnost, da se bo zapletel v nova kazniva dejanja.
O tožilski pritožbi je včeraj popoldne odločal zunajobravnavni senat ljubljanskega sodišča in po pričakovanjih spremenil odločitev kolega Radonjića. Loža so poslali za priporniške rešetke!
Možje postave so v širši okolici ustavljali vozila in v okolici Trzina tudi Loža, vendar se jim ni zdel sumljiv, zato ga niso pridržali.
