Ubil mamo in očeta, zdaj igra bolezen?

MARIBOR – Natančno mesec dni manjka do prve obletnice enega najbolj nagnusnih umorov v slovenski zgodovini. Kaj se je v začetku decembra lani dogajalo v stanovanjski hiši v Zgornji Kungoti, se 34-letni Robert Supančič menda ne spominja, kar je včeraj vnovič potrdil na mariborskem sodišču. Odločitve, kakšna bo nadaljnja življenjska pot, v zaporu ali na psihiatriji, dvojnega morilca – pred dvanajstimi leti je umoril mamo Stanislavo, lani še 64-letnega očeta Boruta –, še nekaj časa ni pričakovati. Na sojenju se namreč vrstijo zapleti. Najprej so nas za nos vlekli avstrijski pravosodni organi, ki mesece in mesece niso z Dunaja poslali zdravniške dokumentacije, zdaj se je zapletlo v mariborski sodni palači.

Nov senat, nov začetek

»Sojenje se mora začeti znova, pred novim senatom,« je včeraj na presenečenje vseh razložila Danila Dobčnik Šošterič. Nato pa nadaljevala: »Eden od sodnikov porotnikov je zbolel, zato smo ga nadomestili z drugim.« Nato pa začela skoraj enourno, dolgočasno branje izpovedi obtoženega Robija, kot so ga klicali domači. Na koncu je zagovornik obtoženega morilca, odvetnik Viktor Osim obtoženega povprašal, ali jemlje kakšna zdravila. Kot iz topa je Robert Supančič pojasnil: »Jemljem zdravila, a ne vem njihovih imen. Pred dvema mesecema mi jih je predpisal doktor Pustoslemšek.« Gre za kontroverznega predstojnika oddelka za forenzično medicino v mariborskem kliničnem centru. Ta je zašel v kritiko zaradi očitkov, da na oddelku namerno predozirajo paciente, veliko prahu so dvignile tudi njegove slike, objavljene na družabnih omrežjih, med lutkami, oblečenimi v črna oblačila Hitlerjevih vojakov, ali ko je ob odprtju oddelka poziral na sliki s pripisom: »Jaz sem glavni ječar.«

Je Robert Supančič bolan? Psihiater Mladen Vrabič pravi, da je zdrav kot riba in da je njegovo obnašanje vredno hollywoodskega oskarja. A zakaj potem drug psihiater Miran Pustoslemšek zdravi nekoga, ki je povsem zdrav? »Naj psihiater pojasni, kaj in zakaj zdravi obtoženega,« je dejal Viktor Osim. Predsednica senata se je odločila, da bo Miran Pustoslemšek odgovore podal pisno in da ni potrebe, da bi ga za to zaslišali v živo. Zato je podrobno prebiranje izjav vpletenih prineslo nove poglede na celotno zadevo. Robert Supančič je namreč že dlje načrtoval odhod v tujino: »V Kungoti ni bilo možnosti za preživetje, zato sem že dlje nameraval na sever Evrope. Tistega jutra sem se na mah odločil, da grem na Dunaj, istočasno pa se bal, da bi mi kdo kaj naredil.«

Izvedeli smo še, da je bila vožnja z avtomobilom, ki ga je po umoru ukradel očetu Borutu, od Zgornje Kungote do avstrijske prestolnice nadvse nevarna. Sosed Supančičevih v Kungoti je povedal, da je imel izjemno veliko težav s speljevanjem. Kako tudi ne, ko pa Robert Supančič pred svojim »izletom« na Dunaj kar deset let ni sedel za volanom avtomobila. Da je pristal v hotelu s petimi zvezdicami Kaiserhof sredi Dunaja, je zgolj naključje. Tam je ustavil očetov avtomobil, nato pa se polnih šest ur v avli pogovarjal z drugimi gosti, preden so ga v spektakularni akciji aretirali avstrijski policijski specialci.

Stric se boji, da 
bo naslednja žrtev

In njegov stric Darko Supančič, pri katerem je Robi pristal po koncu zdravljenja na psihiatriji zaradi materinega umora in živel nekaj let, je prepričan, da je morebitno ponovno zdravljenje na psihiatriji »škandal«. »Natančno se zaveda, da mora biti na psihiatriji priden. A ko bo vnovič prišel ven, kdo bo njegova naslednja žrtev. Jaz?« se sprašuje Darko Supančič. Kje bo prihodnjih nekaj let preživel Robert Supančič, je odvisno od mnenja psihiatrov. Če boleha za shizofrenijo, mu grozi le največ pet let psihiatričnega zdravljenja, če svojo bolezen le igra, kot pravi psihiater Mladen Vrabič, pa 20 let »normalne« ječe.