KRANJ – Zakaj je bil Mirzan Jakupi ob tokratni privedbi na kranjsko sodišče bled kot zid in v nasprotju z drugimi dnevi ni razlagal svoje resnice? Sanda Alibabić pa dobiva bolj in bolj ostre poteze na obrazu, čeprav je spet ves dan upirala pogled v tla, popolnoma brez ene same izrečene besede. Se resnica o dogajanju v najemniškem stanovanju na Slovenskem Javorniku le bliža izbruhu in bo povedana na glas? Kako je lani umirala še ne triletna Arina Kardašević?
Pričanje izvedenca psihiatrične stroke je potekalo za zaprtimi vrati, ta so se nato spet odprla.
»Ob prihodu na našo urgenco smo rentgensko slikali celotno telo deklice in pri tem ugotovili precej starih poškodb, saj smo opazili značilne vretenaste odebelitve na kosteh, ki so posledica celjenja starih poškodb,« je povedal dr. Matej Cirman iz ljubljanskega kliničnega centra in med drugim odkril zlome devetega in desetega rebra pri umrli deklici, ob tem pa pojasnil: »Otrok, ki bi padel s stojne višine, se ne bi samopoškodoval, ker so rebra pri otrocih elastična. Bolečine pri takih poškodbah so zelo hude in šele po treh tednih se nekako zmanjšajo.« Po mnenju enega od strokovnjakov medicinske stroke so zlomi reber posledica brce.
Zlomljena ključnica
O zlomu ključnice je dr. Cirman menil, da je mlajšega izvora in je lahko povzročen z direktnim udarcem. In da bi, je dejal, čeprav je sam zdravnik, če bi se to zgodilo komu od njegovih najbližjih, obiskal zdravstveno ustanovo in opravil vsaj rentgensko diagnostiko ter nato ukrepal naprej. Mirzan Jakupi se je pri tem opogumil in zdravnika vprašal, ali bi si lahko otrok zlomil rebra ob padcu s posteljice. Prejel je suh odgovor: »Ne.« Jakupi je molčal do konca dogajanja v sodni dvorani.
Dr. Simon Herman, prav tako iz ljubljanskega KC, je pojasnil nekaj izkustvenih ocen iz dolgoletne prakse in med drugim dejal, da še ni srečal staršev, ki bi prišli do zdravstvene ustanove z otrokom, ki ima stare poškodbe. Zagotovo, vsi pravi starši otroka s poškodbo odpeljejo do ustrezne zdravstvene pomoči! Pričevanje dr. Antona Laha, sodnega izvedenca medicinske stroke, je bilo izčrpno. Poškodbe na mali Arini je imel popolnoma opisane, ob tem je razlagal potrebno mehanično silo za nastanek teh, predvsem pa je mnenje posvetil poškodbi možganov. Pojasnil je, da pri tem ne gre govoriti o le eni, ampak o dveh poškodbah glave. »Gre za akutni in kronični hematom. Ne moremo govoriti le o eni poškodbi možganov.« Opisoval je stanje pri takih poškodbah glave, od zaspanosti, neješčnosti, bruhanja do motenj pri hoji ter zavesti. »Da nastane kronični hematom, je potrebna močna sila,« je povedal dr. Lah in nato začel postavljati zagovor Jakupija in Alibabićeve na bolj trhle temelje, kot sta prepričana sama.
Cigareta na roki
Tožilka Tina Lesjak je dr. Laha povprašala, ali je možno, da bi Arina tisto usodno soboto zjutraj pila mleko, ki naj bi ji ga dala Alibabićeva pred odhodom v službo. »Praktično nemogoče,« se je glasil odgovor strokovnjaka. »Ob pol desetih dopoldne, kot je povedal Jakupi, ji je zamenjal pleničko, pogovarjala sta se in dal ji je čokoladico,« je dejala tožilka. »Ne verjamem,« je bil kratek Lah. »Ali je možno, da obdolžena, eden ali drugi, ne bi opazila poškodb na Arini?« »Ni možno,« je bil kategoričen Lah. »Jakupi je dejal v zagovoru, da Arina ni imela nobene poškodbe.« »Kako, saj so bila usta razbita,« je odvračal vprašani strokovnjak in nato pojasnil o poškodbi s cigareto: »Ta opeklina je globoka, skozi celotno debelino kože. Cigareta je bila pritisnjena na roko pri temperaturi od 600 do 900 stopinj. In poškodba ni bila stara.« Prešli smo na poškodbe z iglo, na vbodne rane, za katere je izvedenec povedal, da niso na interventnih mestih, ki jih uporablja medicinsko osebje, saj so bile najdene na mezinčku, hrbtišču Arininine ročice, na prsnici ter hrbtu. Ob tem je dr. Lah bolj tiho dejal: »O tem imam privatno mnenje.« Sprva ni želel pojasnjevati svojega osebnega mnenja, nato pa je pogledal sodnico in rekel: »To je ekstremna deviacija, da se to dela. To je namerno povzročanje bolečine.«
Dr. Laha je tožilka nazadnje naravnost vprašala, ali lahko govorimo v zvezi z vsemi najdenimi poškodbami na otroku o samopoškodovanju ali gre za delo nekoga drugega. Dr. Lah je jasno povedal: »Otrok je poškodbe utrpel od druge osebe!«
Armin Alibegović, obducent, je ob koncu sodnega dneva povzemal: »Prepričan sem, da je PVC-balonček, ki je bil najden med obdukcijo v črevesju, vstopil skozi zadnjik. Če bi šlo skozi usta, bi se lepilo, ki je bilo na lepilnem traku, ta je držal skupaj PVC-balonček, stopilo. Lepilni trak bi bil ločeno od balončka v debelem črevesu. Vstavljanje take strukture je težavno in otrok ob tem občuti nelagodje. Ne vem, ali je bila Arina pri sebi, ko ji je nekdo tretji to vstavljal v zadnjik. Umrla je zaradi odpovedi vitalnih funkcij, delovanja srca in dihanja kot posledice možganske okvare. Vbodnine? Morda so jo hoteli zbuditi na tak bolečinski način.«
Tiho smo odšli iz sodne dvorane.
Očeta nihče ne pokliče za pričo |
