Sploh ne vedo, za koga
 je umrl njihov David

MARIBOR – Niti za trenutek se ni obotavljal 41-letni David Kopčič z Leskovca pri Pragerskem, ko je v začetku avgusta pri Pakoštanih skočil v morje, da je rešil starejšega moškega, ki se je znašel v težavah. Danes je jasno, da je zastavil svoje življenje, da je rešil življenje nekoga drugega, samo nekaj minut pozneje je namreč oče dveh deklet doživel srčni infarkt in za njegovimi posledicami umrl. Tragedija je pretresla tako Slovenijo kot naše južne sosede. Hrvati so Davida Kopčiča minuli petek, ob njihovem dnevu pomorstva, v Zadru posthumno nagradili za reševanje na morju, to je z najvišjim priznanjem hrvaškega ministrstva za pomorstvo.

Klicali sosede

»Sploh ne vem, kako so nas našli. Šele pozneje smo izvedeli, da so uslužbenci ministrstva za pomorstvo klicali sosede na Leskovcu, ki so imeli javno objavljene telefonske številke, da so lahko vzpostavili kontakt z družino. Seveda smo ponosni na Davida! Prav njemu podeliti nagrado med vsemi nominiranci, ki so, ne nazadnje, domačini, je še posebna čast,« nam je razlagal Davidov brat Denis Kopčič. Nagrado so namesto tragičnega junaka sprejele tri njegove najpomembnejše ženske: žena Sabina, hčerka Patricija in druga, še mladoletna hčerka. Sicer bi jo morale dobiti iz rok hrvaškega ministra za pomorstvo Siniše Hajdaša Dončića, a je ta udeležbo v zadnjem trenutku odpovedal (po poročanju hrvaških medijev je moral prekiniti pot v Zadar in se vrniti v Zagreb), tako da je nagrado v njegovem imenu podelil njegov pomočnik Igor Butorac.

Verjetno zdomec

»Vsa čast,« je bilo slišati iz vrst starih pomorščakov, v Zadru se jih je zbralo nemalo, medtem ko so pozorno poslušali tragično zgodbo. Da je David neizmerno ljubil morje, ni bilo treba poudarjati. Kar njegovo družino še vedno zelo žalosti, je, da še vedno ni znana identiteta moškega, ki mu je David najverjetneje rešil življenje. »Ni se oglasil. Verjetno je bil res zdomec, saj so govorili tako nemško kot hrvaško. Če bi živel na Hrvaškem, bi se ob publiciteti, ki jo je imela zgodba, zagotovo javil. Kmalu po tragediji smo bili v Pakoštanih, govorili smo tudi z možakarjem, pri katerem si je David sposodil čoln, a je dejal, da ni znano, kdo je moški,« je dejal Denis.

Pred osmimi leti je David svoji družini kupil nov dom. Iz Maribora so se preselili v hišo na Leskovec pri Pragerskem. Imel je velike načrte, saj je nameraval obnoviti zemeljsko izolacijo ob hiši. »Preden smo šli na morje, je postavil kamin in komaj čakal, da ga bo lahko ob vrnitvi preizkusil,« nam je zaupala njegova starejša hčerka Patricija. A te sreče ni imel, zato pa so sorodniki in prijatelji dokončali njegove smele načrte. »Z udarniškimi akcijami smo dokončali zunanjost hiše, tudi fasado, in uredili okolico. Še zdaj večkrat upam, da je le odšel kam in se bo nekega dne vrnil,« je sklenil brat Denis.

Help, help

David Kopčič se je zadnjega julija letos z družino odpravil na dopust v Biograd. Četudi je šele tri tedne prej opravil izpit za voditelja čolna, si je želel že v prvem tednu dopustovanja na Hrvaškem sposoditi čoln. Ker so bili v Biogradu vsi zasedeni, je naslednji dan družino popeljal v Pakoštane, kjer so imeli primerno plovilo. Štiričlanska družina, ki jo je spremljala še hčerkina prijateljica, je načrtovala celodnevni izlet s čolnom po prečudovitih zalivih okrog Biograda. Kmalu po poldnevu so se zasidrali v Crveni Luki, žena Sabina, mlajša hčerka in prijateljica so odplavale do obale, Patricija in David pa sta ostala na čolnu in se predajala sončnim žarkom.

Naenkrat sta zaslišala glasove. Nekdo je klical: »Help, help!« Moški srednjih let je bil v velikih težavah, zato je David brez obotavljanja skočil v vodo in hitro odplaval do utapljajočega se. Iz drugega čolna, ki je bil zasidran v bližini, jima je nekdo vrgel rešilni jopič. David je moškega, ki ga je v vodi najverjetneje zgrabil krč, spravil na varno k prijateljem na njihov čoln in tam požel obilico zahval in pohval. Ko se je vrnil na svoj izposojeni čoln, je tožil, da mu razbija srce. Bolela so ga ušesa, razbijalo mu je v glavi. Ker je bilo njegovo stanje iz minute v minuto slabše, so se Kopčičevi odločili, da se vrnejo v pristanišče.

David je poskušal čoln zasidrati, toda ni zmogel več dvigniti sidra. Sedel je na klop, a je padel po tleh. »Ko sem videla, kaj se dogaja, sem začela kričati. Nekdo je poklical reševalce, in po njihovih navodilih smo ga obrnili na bok ter ga poskušali obdržati pri zavesti,« se je tragičnih dogodkov spominjala Patricija. Reševalci so res poskušali vse, Davida so oživljali z defibrilatorjem, mu dajali adrenalinske injekcije, a nič ni zaleglo. Naposled so ga odpeljali v bolnišnico v Biogradu, a tam je dve uri pozneje izgubil bitko. Diagnoza: srčni infarkt.

Hrvaški zdravniki so najožjim sorodnikom dejali, da je ob skoku v vodo doživel šok, njegove žile so se skrčile in ni bilo več potrebnega pretoka krvi. Toda David kljub hudim bolečinam družine ni hotel pustiti s čolnom na odprtem morju; več kot dvajset minut se je boril, da jo je varno pripeljal v luko, nato se je zgrudil. Še uro pred tragedijo je na enem od družabnih omrežij objavil fotografijo s čolna, v ozadju pa svojo v morju čofotajočo družino. To je bila njegova zadnja fotografija, preden je življenje žrtvoval za življenje drugega.