S SODIŠČA

Sodišča o Jelinčičevih ovcah predolgo mečkala

Objavljeno 19. november 2015 12.30 | Posodobljeno 07. december 2015 15.06 | Piše: Boštjan Celec

Okrožno, višje in vrhovno sodišče Jelinčiča označila za krivega, ustavno vse razveljavilo.

Vrhovno sodišče je 11. julija 2012 zavrnilo Jelinčičevo zahtevo za varstvo zakonitosti, čeprav je kazenski pregon proti njemu absolutno zastaral že 5. maja 2012. Foto: Matej Družnik

LJUBLJANA – Tako čez palec je bila vsaka od treh ovac, ki jih Zmago Jelinčič Plemeniti ne bi dal čuvati nekdanjemu koprskemu, zdaj pa specializiranemu tožilcu Jožetu Levašiču, vredna okroglega tisočaka. Na 3060 evrov denarne kazni je bil namreč politik pravnomočno obsojen v kazenskem postopku, ker je leta 2006 v televizijski oddaji Plemeniti komentar dejal, da Levašiču ne bi dal čuvati treh ovac, ker bi se bal, da bi dve izgubil. Jelinčič je kajpak plačal, zdaj pa pravi: »Če ni kaznivega dejanja, ni mogoče zahtevati odškodnine.«

Prejšnji teden se je na pravdnem oddelku okrajnega sodišča začela pravda, v kateri Levašič terja od Jelinčiča 10.000 evrov odškodnine, saj njegovih besed ni razumel kot kritike svojega dela, ampak so ga baje razžalile in mu povzročile hude duševne bolečine. V tožbi je zapisal, da predstavlja čuvanje ovac v ljudski zavesti eno od najbolj nezahtevnih opravil oziroma poklicev, ki jih je sposoben opravljati vsakdo, celo otroci. Jelinčič je na poravnavnem naroku zavrnil tožilčevo ponudbo, naj mu plača vsaj pet tisočakov, pa se izogneta mukotrpnemu sojenju. Trdi namreč, da je s tistim o čuvanju ovac metaforično mislil na to, da je bil Levašič v enem od sodnih primerov v opravi koprskega tožilca premalo skrben pri svojem delu, saj je po njegovem posegal v pravice obtoženca.

Če bi obveljala kazenska sodba za Jelinčiča, bi bila pot do Levašičevega uspeha v pravdi najverjetneje odprta. A se je zapletlo. Za to so poskrbeli tudi počasni sodni mlini. V imenu ljudstva je bil prvak SNS spoznan za krivega davnega leta 2011, okrožna kazenska sodnica Alenka Gregorc Puš mu je prisodila nekaj več kot tri tisočake kazni, saj po njenem njegova kritika ni bila absolutna, temveč omejena s pravicami drugih.

Pozneje so redna sodišča po vrstnem redu potrjevala to sodbo, Jelinčič je kajpak moral plačati kazen, letos pa so se oglasili ustavni sodniki in oznanili, da so v resnici kršila njegovo pravico do svobode izražanja. Zato so primer vrnili prvostopenjskemu hramu pravice v vnovično odločanje, kjer pa še ni prišel na vrsto. In tudi ne bo, sodimo po sklepu, ki ga je prejšnji teden izdala okrožna sodnica Dejana Fekonja.

Niso več pomembne sodbe sodišč, ki so menila, da je Jelinčič razžalil Levašiča. Fekonjeva namreč ugotavlja, da je okrožno tožilstvo proti Plemenitiju vložilo obtožbo 7. decembra 2006, okrožno sodišče ga je spoznalo za krivega 11. januarja 2011, višje sodišče potrdilo sodbo 27. oktobra istega leta, vrhovno sodišče 11. julija 2012 zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, ustavno sodišče pa 14. maja letos vse tri sodbe razveljavilo.

»Sodišče ugotavlja, da je bila za očitano kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali zapor do šest mesecev. Kazenski pregon pa ni več dovoljen, če so pretekla tri leta od storitve kaznivega dejanja, kazenski pregon pa je zastaral v vsakem primeru, če je preteklo dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona, torej v konkretnem primeru v šestih letih. Očitano kaznivo dejanje naj bi bilo storjeno 5. maja 2006, kar pomeni, da je kazenski pregon absolutno zastaral že 5. maja 2012.«

Pošteno klofuto je s temi besedami sodnica Fekonjeva prisolila tudi vrhovnim sodnikom, ki so torej za Jelinčiča potrjevali kazen v času, ko se ga sploh ne bi smelo več preganjati. Zmago Jelinčič Plemeniti je kajpak zadovoljen z odločitvijo, da se ustavi kazenski postopek proti njemu, a ga zdaj muči, kdaj mu bo država vrnila njegovih 3060 evrov in koliko obresti mu bo prištela za čas, ko svojega denarja ni mogel uporabljati.

Deli s prijatelji