RADMOŽANCI – Najbolj žalostni dan v letu, 1. november, ko se vsi spominjamo naših najbližjih, ki so se že poslovili, bo še posebno trpek v družini Frančič iz Radmožancev, dober streljaj od Lendave. Svojci in prijatelji ne le da pogrešajo ljubljeno osebo, ampak jo tudi že objokujejo. Policijska postaja Ljubljana Moste je pred dnevi objavila pogrešanje 22-letnega Damjana Frančiča iz Radmožancev, ki končuje študij v Mariboru, začasno pa je živel v Ljubljani. Med drugim so zapisali, da ga domači iščejo od 15. oktobra. Visok je približno 180 centimetrov, suhe postave in ima temno rjave kratke lase. V kakšna oblačila je oblečen, ni znano. Nazadnje so ga videli v Ljubljani. »Policisti za pomoč prosijo vse, ki bi kar koli vedeli o pogrešani osebi, da podatke sporočijo na najbližjo policijsko postajo, na PP Ljubljana Moste (01 586 76 00), na interventno številko 113 ali na anonimni telefon 080 1200.«
Vedeževalca: V cerkvi ob jezeru ali v Münchnu V stiski so se Frančičevi oprijeli vseh rešilnih bilk, obrnili so se tudi na znana slovenska vedeževalca. In izvedeli so različno: po eni različici naj bi bil Damjan v neki cerkvi ob jezeru. »Vprašala me je, ali mi kaj pomeni ime Vidov izvir. To je ob cerkvici ob Bukovniškem jezercu, tu blizu nas. Drugi vedeževalec mi je dejal, da naj bi bil z nekim dekletom nekje v središču Münchna. Toda tega ne morem verjeti, kajti če bi to držalo, bi se mi gotovo oglasil vsaj s kakšnim sporočilom,« med glasnim jokom izdavi mama Rozalija. |
Premalo policistov
Vsi podatki iz policijskega obvestila pa niso povsem resnični, smo izvedeli pri Damjanovi mami Rozaliji, bratu Mateju in sestri Melaniji. Objokana Rozalija nam je povedala, da sina pogreša od 19. oktobra, ne od 15. To je skupaj z dobro leto starejšim sinom in Damjanovim bratom, Matejem, v ponedeljek, 19. oktobra, pozno popoldne uradno prijavila na Policijski postaji Lendava. Ker naj bi ga nazadnje videli v Ljubljani, je vse skupaj preneseno na PP Ljubljana Moste. »Znanka nas je obvestila, da Damjana tisti ponedeljek ni bilo v službo, prav tako da se ne oglaša na mobilni telefon. Spraševala je, ali je mogoče doma. In ker ga ni bilo, smo podali prijavo o pogrešanju. Žal pa oni samo čakajo na sled, češ da ne morejo ničesar, saj da je polnoletna oseba. Ob tem je trenutno premalo policistov, ker da opravljajo druga dela. Povedali so tudi, da ni pustil nobenega poslovilnega pisma ali česa podobnega, kar bi kazalo, da se je odločil za usoden korak.«
Mama Rozalija nam je razložila, da je pogrešani Damjan kot njen tretji otrok, za zdaj 26-letno Melanijo in 24-letnim Matejem, rojen 30. decembra 1992. Ko je bil star 13 mesecev, mu je umrl oče Anton. Čeprav sama, je Rozalija vzorno poskrbela za vse tri otroke. Damjan je po osnovni šoli v bližnjih Genterovcih končal dvojezično gimnazijo v Lendavi, nato pa se vpisal na fakulteto za medijske komunikacije, ki je v sklopu mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Pred diplomo bi moral opraviti le še dva izpita.
Ker študij ni zastonj, je Damjan veliko delal, trenutno, med pripravo na zadnja dva izpita in diplomo, v Quick Adria Trgovsko podjetje, d. o. o., v Ljubljani, in sicer kot pomočnik vodje oddelka. Prav med našim obiskom pri Rozaliji je poštar prinesel dopis iz tega podjetja, da se mora 11. novembra oglasiti na zagovor, ker od 19. oktobra, torej več kot pet dni zapored, ni prišel v službo in ni sporočil vzroka za odsotnost.
Dva sta se oglasila
»Naj ostane brez službe, si bo že našel novo, saj je priden in mlad, glavno, da se vrne živ in zdrav,« pripomni mama. A njene misli so črne, prepričana je, da bi se Damjan, tudi če bi bil na drugi polobli, oglasil vsaj s SMS-sporočilom: »Zelo pogosto je poklical, razložil vse, kar se mu je zgodilo. V soboto, 17. oktobra, mi je tožil, da ima zdravstvene težave in je prej šel iz službe. Naslednje jutro sem ga hotela vprašati, kako je prestal noč, a se ni oglasil, me je pa poklical nazaj ob kosilu. To je bilo nazadnje, da sva se slišala, je pa z njim tisto nedeljo prek facebooka komunicirala tudi sorodnica, napisal ji je, da se je stanje izboljšalo... Potem ko smo 19. oktobra prijavili pogrešanje, smo ga ves čas klicali na mobitel, a zaman. Dvakrat sta se oglasili različni osebi, moški in ženska, sicer v slovenščini, vendar on s hrvaškim, ona pa z madžarskim naglasom, a na vse naše prošnje, da nam dasta Damjana, je bil odgovor, da ga ni. Po tistem je bil mobitel nedosegljiv. In ob tem ne vem več, kaj si lahko drugega mislimo kot najhuje.«
Klemna so našli v Dravi Pogrešani Damjan Frančič je sicer drugi študent mariborske univerze, ki je v zadnjem času pogrešan. V začetku tega leta, 3. januarja, so mariborski potapljači med dogodkom, s katerim so hoteli zaznamovati začetek potapljaške sezone, našli moško truplo. Šlo je 20-letnega pogrešanega študenta Klemna Lenka iz Mežice, ki so ga svojci in policisti iskali več kot en mesec. Klemen, ki je študiral v Mariboru, je zvečer odšel na rojstnodnevno zabavo, potem pa izginil v neznano, nazadnje naj bi ga videli v družbi treh moških. Policija je raziskovala tudi v smeri možne ugrabitve, opravili so pogovore z več deset ljudmi, prečesavali so Dravo. Januarja letos se je iskanje prav v tej reki, kjer takrat niso našli ničesar, končalo. Znakov nasilja niso odkrili. Truplo so našli blizu Starega mostu na Lentu oziroma na kraju, ki je le okoli dva kilometra oddaljen od kraja, kjer so nazadnje videli Klemna. |
Frančičeva še poudari, da njen sin ni imel sovražnikov in naj ne bi bil v nobeni verski sekti. Še več, bil je priljubljen povsod, kjer je živel, zato niti ne preseneča, da so se iskanja lotili tudi njegovi študentski kolegi iz Maribora.
V veliki negotovosti sta tudi Damjanov bratranček, sedemletni Tilen, in triletna nečakinja Katja, obema je tudi boter, ki nam ob slovesu naročita, naj jasno zapišemo: »Dragi botrček, čim prej se vrni k nama.«
