Sinu ne bo odpustil, da ga je hotel ubiti

ŠALINCI  – Osmega aprila smo poročali o poskusu uboja v Prlekiji, 26-letni Aljaž Novak je osumljen, da je poskusil vzeti življenje svojemu 54-letnemu očetu Francu. Po ugotovitvah soboških kriminalistov je sin med prepirom v kuhinji z nožem dvakrat zabodel svojega očeta. Po dogodku sta oba odšla na dvorišče, kjer sta se pretepala in ga je sin še udarjal s sekiro. Oškodovanca so odpeljali v rakičansko bolnišnico.

Iz hoste v lokal

Težko je biti razsodnik, sploh ko se nekaj tako žalostnega zgodi v krogu družine. Kdo je bolj in kdo manj kriv? Sin Aljaž nam svojega videnja ne more povedati, saj je priprt, je pa zdaj, ko je nekoliko okreval, Franc za Slovenske novice spregovoril o ozadju incidenta, ki bi se kaj lahko končal tragično, in o svoji družini, ki naj bi razpadla že pred dvema desetletjema.

Svoje naj bi po njegovih trditvah prispevali tudi socialni delavci, v vsem skupaj pa naj bi najbolj trpela prav otroka Anja in Aljaž, ki sta morala že pred desetim letom starosti v rejništvo. Anja, ki je živela pri očetovi sestri, je vse skupaj očitno lažje prenesla, pri Aljažu, ki so ga, kot pravi oče, preprosto iztrgali iz njegovih rok, pa se poznajo trajne posledice. Franc tudi zavrača namigovanja okolice, ki krivdo za vse nevšečnosti v družini pripisuje njemu, češ da ga je »povozil alkohol in da se z njim ne da normalno živeti«.

Franc ne zanika, da občasno popije kakšen kozarček, denimo med vsakodnevnim garanjem na kmetiji in v hlevu ter ko njegovi konji kasači, ki spadajo med najboljše v državi, dosežejo vrhunski rezultat. Obdeluje kakšnih deset hektarjev pašnikov in travnikov in se ukvarja tudi s konjerejo.

Otroka so mu vzeli

Franc Novak je leta 1998 ostal sam na svoji kmetiji. Sina Aljaža je center za socialno delo Francu odvzel in ga namestil v rejniško družino. Aljaževo sestro je istega leta vzela k sebi teta, Frančeva žena pa se k možu nikoli več ni hotela vrniti. V postopku so namreč ugotovili, da naj bi bilo otroka treba nujno odpeljati stran od Franca. Bil je nasilen do njune mame, do njiju pa se je vedel, kot da sta kasaška konja. Klinična psihologinja psihoterapevtka je zahtevala, da morata nujno iz domačega okolja, sicer bosta imela hude posledice v socialnem razvoju.

»Čeprav sem bil ves čas delaven človek, so mi neupravičeno očitali marsikaj, celo trpinčenje in nasilništvo, v resnici pa so uničevali le Aljaža,« pravi Franc. Aljaž se je čez nekaj let vrnil domov, začel je tekmovati na kasaških dirkah. »Končal je osnovno šolo in srednjo šolo za gostinstvo in turizem. Nekaj časa je bil zaposlen v Termah Banovci, a se v tem poklicu ni znašel in je odšel delat v drugo podjetje.«

Vesel bi bil sinove vrnitve

Kaj se je med njima dogajalo usodnega dne? »Aljaž je od jutra pomagal sosedom, ki so nam v gozdu pripravljali drva. Ko so drva proti večeru peljali proti domu, sem jih počakal in smo se na njihovo željo ustavili v lokalu v Banovcih, kjer smo spili nekaj pijač in Aljaž me tam začel zmerjati, da mi je bilo zelo nerodno. Zame to sicer ni bilo nič novega, saj je postal v zadnjem času zares nemogoč. Pogostokrat je znal besedno izbruhniti, res pa se je vselej tudi hitro pomiril. Iz lokala sem odšel pred drugimi, doma sem jih čakal, da pridejo in da raztovorimo drva,« se spominja Franc.

Okrog 18. ure so drva pripeljali na dvorišče, začeli naj bi raztovarjati, »potem pa je bil sin naenkrat pri meni in me napadel. Ker sem močnejši, sem ga podrl na tla, a se je pobral in začel s sekiro teči za menoj. Znova sem ga obvladal, na koncu pa sem stekel k sosedom, kjer sem se moral pred njim braniti z obešalnikom za perilo,« pravi Franc Novak in dodaja, da se je nato vse skupaj nekoliko pomirilo, zato je odšel v svojo hišo. »Pogledal sem skozi okno, naenkrat pa sem začutil, da mi nekaj toplega teče po hrbtu. Sin me je z nožem zabodel v ledvice in še sreča, da ni vbod bil nekoliko globlji, saj zagotovo ne bi preživel,« pove Franc in dodaja, da je od Aljaža odvisno, ali bosta še kdaj lahko živela pod isto streho. Kar se tiče očeta, bi bil tega zelo vesel, saj je dela s kasači veliko. Zdaj, ko še ne more delati sam, za konje namreč skrbi Anja.

Aljaž pač za zdaj ne more pomagati, saj so ga policisti zaradi poskusa uboja privedli pred preiskovalno sodnico okrožnega sodišča v Murski Soboti Natalijo Pavlič Goldinskij in ta je zanj odredila enomesečni pripor. Višji državni tožilec Branko Murmayer je tak ukrep predlagal zaradi ponovitvene nevarnosti.

Nad odreditvijo pripora so v Šalincih začudeni, predvsem pri tistem delu življa, ki vso krivdo za gorje v družini Novak pripisuje ravno Francu in njegovemu domnevnemu prepogostemu ter preglobokemu gledanju v kozarec. O Aljažu nihče ne najde niti ene slabe besede, zato se jim smili. Franc se strinja s trditvijo soseda Milana Božiča, ki je pred dnevi za Novice izjavil: »Pred bogom in sodiščem lahko zatrdim, da Aljaž ni ničesar kriv in si ne zasluži pripora.« Vendar pa, tako oče, »fant se je v zadnjem času tako močno spremenil na slabše. Še sam ne vem, kaj je bilo narobe, je bila nesrečna ljubezen, strah pred izgubo službe? Toda ob takih poškodbah, kot sem jih dobil jaz, človek ne more oprostiti nikomur niti svojemu sinu.«