Sam naj bi bil kriv, da ga je zbil tovornjak

LJUBLJANA – Več zlomov lobanje, možganske krvavitve, zmečkanina leve goleni in odprt zlom leve petnice, ki je segal v spodnji skočni sklep, so poškodbe, ki jih je kot pešec v nesreči s tovornjakom 18. februarja 2012, tik pred vhodom v Luko Koper, utrpel 51-letni Goran Milenković iz Srbije. Če dodamo še zaradi poškodbe možganov razvito popoškodbeno božjast, kot v izvedenskem mnenju ugotavlja izvedenec Andrej Aleš, in po njegovem mnenju tudi psihoorganski sindrom, je moral imeti Goran zares veliko srečo, da je preživel in da se je lahko štiri leta pozneje, sicer ob pomoči bergle, udeležil pravdne obravnave na ljubljanskem okrožnem sodišču. Proti Zavarovalnici Triglav je vložil 229.425,57 evra vredno tožbo, v kateri zahteva odškodnino tako za nepremoženjsko kot premoženjsko škodo, ki jo je utrpel zaradi nesreče. Njegov pooblaščenec Jože Hribernik nam je povedal, da je zavarovalnica Milenkoviću izplačala le 12.797 evrov, saj so menili, da je na njegovi strani kar 70 odstotkov krivde za nesrečo (preostalo je na strani voznika tovornjaka Antona Volerja). Nasprotno, kot pravi Hribernik, skupaj s klientom ves čas trdita, da je krivda izključno na strani voznika tovornjaka in da Milenković ne more biti kriv, da ga je ta zbil na prehodu za pešce. In prav pri vprašanju odgovornosti za nesrečo se bodo na sodišču najbolj lomila kopja.

Policija krivdo pripisuje tožniku

Za policijo je primer že zdavnaj končan, saj menijo, da voznik tovornjaka ni bil kriv. S prednjim delom vozila, ko je počasi iz krožišča zavijal desno proti glavnemu vhodu v Luko Koper, naj bi trčil v Milenkovića, ta je padel ob levi rob ceste, z nogami obrnjenimi proti sredini vozišča. Tovornjak je nato s prednjim levim kolesom zapeljal čez Milenkovićevo nogo, nato ustavil. To je na sodišču potrdil tudi Voler, ki je povedal, da je vozil v koloni za tovornjaki, ki so bili namenjeni v Luko Koper, in da je, ko je zapeljal iz krožišča, začutil udarec v sprednji del vozila. Nato je pogledal v ogledalo in videl, da na tleh leži gospod. »Prej ga nisem videl. Samo slišal sem pok in takoj ustavil ter mu šel pomagat,« je povedal na sodišču. Ocenil je, da je morala biti v času nesreče njegova hitrost, glede na to, da je vozil v koloni, med 10 in 15 km/h. Meni, da je preglednost ceste iz kabine dobra, razen če kdo stoji pred njo. Po tej razlagi dogodka naj bi tako Milenković, kot je ugotovila policija, vozišče prečkal dobrih 10 metrov od prehoda za pešce, in sicer z leve proti desni glede na smer vožnje voznika tovornjaka, kar pa je ravno nasprotno, kar trdi tožnik.

Milenković je pred začetkom obravnave prek pooblaščenca sodišču kot dokaz posredoval dokument, iz katerega je razvidno, da je bil tistega dne ob 10.01 pri bližnjem špediterju in da se je po omenjeni cesti vračal proti svojemu tovornjaku v Luko Koper, nesreča pa se je zgodila ob 10.20. Izvedenec je dodal, da so Milenkovićeve poškodbe takšne, kot nastanejo »ob čelnem trčenju tovornjaka ob bok pešca«. Prišel je do zaključka, da je tovornjak pešca zadel, ga odbil in na tleh ležečemu prevozil nogo.

Je vozil 40 kilometrov na uro?

Ko je izvedenec pisal mnenje, pa še ni razpolagal s tahografom udeleženega tovornjaka, iz katerega bo mogoče ugotoviti njegovo hitrost. Sodišču ga je zdaj uspelo dobiti in Milenković je po hitrem pregledu dokumenta povedal, da iz njega izhaja, da je moral voznik tovornjaka voziti 40 km/h.

Velja še omeniti, da če bi obveljala razlaga policistov, bi moral iti Milenković pred prečkanjem ceste mimo grmičevja na sredinski zelenici, kar se zdi odvetniku Hriberniku nesmiselno. »Kdo bi šel čez grmovje, če pa imaš tam prehod za pešce?« se je vprašal. Bil je precej kritičen do dela policistov, saj naj ti ne bi zaslišali prič dogodka oziroma naj bi v celoti verjeli le vozniku tovornjaka. Eden izmed mož v modrem je na sodišču povedal, da so preverili, ali obstajajo kakšni videoposnetki, a da teh ni bilo. Se pa ni spomnil, kako so sklenili, da je nesrečo povzročil prav pešec.