Rebecco ustrelil v glavo in jo pokril z odejo

GROSUPLJE, JABLAN – Grosuplje je dan po grozljivi četrtkovi družinski tragediji še vedno zavito v črnino. Mnogi se še vedno vprašujejo, kaj je rojilo po glavi 37-letnemu Marjanu Hrenu, da je s pištolo hladnokrvno ubil svojo 37-letno ženo, sicer znano grosupeljsko podjetnico Simone Hren, in njeno 12-letno hčerko Rebecco. Prva je v mlaki krvi mrtva obležala v svojem lepotnem salonu Masiki, drugo pa so policisti ustreljeno našli v njihovi družinski hiši v Grosupljem. »To je grozno. To je obupno, kar se dogaja,« nam je le nekaj ur po tragediji pripovedovala bližnja Hrenova soseda Milena. Da bi bil Marjan, ki si je pozneje v gozdu, v bližini Lipoglava, vzel življenje, zmožen česa takega, si niti v sanjah ni predstavljala, saj je družina na zunaj, kar so znali povedati tudi drugi sosedje, veljala za precej urejeno. Je pa res, kot nadaljuje, da so se ves čas držali bolj zase in da s sosedi niso imeli veliko stikov. »Opazila sem, da moža že par tednov ni bilo doma, sicer pa je bilo vse normalno. Edino njega sem pogrešala, saj je šel vsako jutro v službo, in ko je popoldne prišel domov, se je z otroki igral,« še pravi pretresena sogovornica in dodaja: »Da bi se kdo prepiral, nismo opazili.« Marjanu in Simone se je pred slabima dvema letoma rodila hčerka, ki je, kot še pravi bližnja soseda, v hišo prinesla pravo veselje. »Od začetka sta bila prijatelja. Ko se jima je rodila hčerkica, sta bila zelo zadovoljna in sta skupaj hodila na sprehode,« se spominja in dodaja, da takšnega žalostnega zaključka res ni nihče pričakoval. »Nikoli nisem opazila, da bi Marjan delal kakšno razliko med puncama. Mlajšo hčerko je velikokrat varovala tudi starejša hčerka,« še pravi sogovornica.

»Molim, da bi bilo z najmlajšo vse v redu«

Naslednje jutro so pred hišo pokojne Simone in male Rebecce že gorele svečke. V spomin nanju je nekdo položil še nekaj vrtnic. Najbližja soseda je bila v popolnem šoku, »to ni za povedat, to je nemogoče!« je jokala. »Jaz sem čisto fertig, niti govoriti ne morem!« Še dolgo ne bo pozabila tega četrtkovega dopoldneva, ko so jo šokantne novice prebadale kot najostrejša žela. Ravno so zajtrkovali, ko je začelo okoli njene hiše mrgoleti policistov. »Ja, kaj se pa to dogaja?!« Policisti, ki so s trakovi preprečili prav vse dostope, so bili zaviti v molk, sosedje niso še nič vedeli. Najprej je pomislila na dogodke iz davne preteklosti, ko se je okoli omenjene hiše vselej nekaj dogajalo, »zmeraj je bila kakšna pizdarija«, je sočno dejala, »okoli hiše so se potikali sami sumljivci, našla so se tudi mamila, ampak to je bilo že zdavnaj, to je že pozabljeno.«

Mimo je v tistem prikolesarila nekdanja Rebeccina sošolka. Dobro jo je poznala. »Bila je lepa, prijazna, živahna …« Spomnila se je, da je oče poslušal poročila in izvedel, da je nekdo ubil nekoga v kozmetičnem salonu. Nakar ji je sestrična omenila, da je na facebooku razbrala, da je umrla neka Rebecca.

Sosedo je še dolgo potem skrbelo, kaj je z leto in pol staro deklico. Pomirila se je šele, ko je zvečer izvedela, da je otrok na varnem. Da jo je že zjutraj vzela s seboj Simone. Dedka in babico sta namreč pospremili do brniškega letališča, od koder so Simonini starši krenili na morje, na Ciper. Potem je malčico odpeljala v Šmarje - Sap in jo oddala v varstvo ter odšla v salon.

Že kmalu so vsi v bližini grosupeljske industrijske cone zaslišali močan strel. Marjan je takrat sodil svoji ženi. Kdaj je opravil še z Rebecco, otrokom iz prvega Simoninega zakona z domačinom Matejem, še visi v zraku. Prej ali potem? Deklica je spala, tako kot Simone jo je menda ustrelil v glavo in jo nato pokril z odejo, kot da spi.

Soseda nam je povedala: »Veste, samo še molim, da bi bilo z najmlajšo vse v redu!« Takrat se je zazrla proti lično preurejeni hiši, ki jo je uredil prav morilec Marjan. Še v sredo je, kot vsako jutro, klepetala s Simoninimi starši. Nikakršne spremembe ni zaznala. Še največja je bila pred časom, ko je Simonino mamo vprašala, kako je kaj. »Ah, pri nas je vse en šit!« ji je odgovorila Silva in jadrno odšla.

Marjana namreč že lep čas ni bilo na spregled. Menda sta se pripravljala na ločitev. »Pa tako krasen, marljiv in predan dec je bil,« je dejala sogovornica. »Ko sta se pred štirimi leti poročila, sem bila tako vesela, da je našla takšnega. Bil je premožen, preuredil jim je hišo …« je naštevala. Njej je kupil še gostinski lokal, da o kozmetičnem salonu na novi lokaciji niti ne govorimo. Denarja je bilo očitno na pretek, pravzaprav je bilo le družinske sreče vse manj in manj. Vsi so vedeli, da je imela Simone že lep čas novega moškega v svojem življenju. Nekega Joca.

Nas pa je vseeno zanimalo, ali Marjan le ni moril zaradi denarja? »Ne vem. Ah, ne verjamem, ne verjamem!« je bila prepričana soseda.

Toda zakaj je vendar sodil še dekletcu? »Ko se človeku zmeša, je vsega zmožen,« je bila kratka in jedrnata.

Na nekem drugem koncu Grosuplja smo od osebe, ki je hotela ostati neimenovana in je oba, tako Marjana kot Simone, zelo dobro poznala, izvedeli enačbo, ki je bržkone najbližje resnici. »Nazadnje sem Marjana videla prejšnji teden. Dvakrat. Bil je močno razburjen, spil je samo kavo in odšel. Na vodi sem čutila, da se lahko zgodi nekaj hudega.« Toda kaj ga je tako razhudilo? »Žena in premoženje, ki ga je prepisal nanjo.« Dobro, vendar ali ju je bilo zato treba ubiti? »Veste, vsaka palica ima dva konca. Marjan je s svojimi sredstvi preuredil Simonino hišo, ji zrihtal lokal in salon, imela je vse, kar se ji je zahotelo, zdaj sta se ločevala, Simone pa ni privolila v nič, na noben dogovor, z njo se ni več mogel normalno pogovarjati o razdelitvi, še več, po eni strani ga je varala, po drugi ga metala ven iz hiše. Očitno ga je to tako prizadelo, da je videl izhod samo v tem.« Toda, zakaj je pospravil še 12-letno Rebecco? »Punčka ni bila njegova.« Pa je to sploh pomembno? »Pravzaprav sta ga iz hiše, v katero je toliko vložil, obe metali, tudi 'tamala' je nanj hudo pritiskala, marsikaj govorila naokoli, kljub mladosti je bila retorično zelo ostra.«

Kot da bi načrtoval, je Marjan vso lastnino zdaj preložil na najmlajšo hčerko. CSD je revico, ki se na srečo še ničesar ne zaveda, potem namestil v krizni center. Tam je bila, dokler se babica in dedek nista vrnila s predčasno končanih počitnic.

Ves čas je hlastal po denarju

In kako se Marjana spominjajo v kraju Jablan pri Mirni Peči, kjer je odraščal in živel do leta 2010, ko je spoznal Simone, se ločil od takratne žene in se preselil v Grosuplje? Tamkajšnji domačini so si enotni, da je bil zelo priden in delaven človek, a vsem je najbolj ostal v spominu po tem, da je zelo »hlastal po denarju«. »Vedno je hotel biti višje za eno štengo,« ga opiše eden izmed njegovih sosedov in doda, da si je ves čas prizadeval, da bi bil nekaj več. Med drugim smo izvedeli, da je z bivšo ženo, s katero ima dva otroka, gradil hišo na začetku vasi in da jo je ob ločitvi želel zapustiti njej. A ta, kot nam je povedal drug domačin, tega ni želela, saj je bila zemlja še vedno v lasti njegovih staršev, zato jo je menda izplačal s 100.000 evri. Hiša je več kot tri leta samevala, zdaj pa v njej živi Marjanov brat. Pred njo je še danes mogoče videti garažo, v kateri je začel svoj posel z okni, ki pa je po letu 2008 zacvetel na veliko. Denarja mu nikoli ni manjkalo, saj si je lahko privoščil dva elitna avtomobila – BMW in porscheja cayenna, a očitno je, da si je želel vedno več in več denarja. »Zmeraj je govoril, da ima prec denarja, da ima milijon,« se spominja domačinka in pravi, da je bil zato v vasi znan pod vzdevkom Milijon. Samo z delom, kot menijo nekateri krajani, toliko denarja zagotovo ne bi mogel zaslužiti. »Daj mi 30.000 evrov in jih boš dobil 50.000 nazaj,« so bile menda njegove obljube, ki pa naj bi velikokrat ostale neizpolnjene. Med pogovorom z domačini smo izvedeli tudi, da je za svoja prva dva otroka zelo lepo skrbel, vse dokler se ni preselil v Grosuplje, ko je dvignil roki od njiju. Prav tako naj bi prekinil vse vezi s prijatelji iz vasi. Nazadnje so ga v družbi s Simone in njuno mlajšo hčerko v Jablanu videli v začetku letošnjega leta, in takrat naj bi vsi trije delovali kot zelo srečna družina. Ena izmed vaščank je celo dejala, da »se je stabiliziral in uredil družino«. »Vse to je zagotovo moral načrtovati, saj sicer ne bi imel pištole. Tako lepa punčka je bila, pa jo je šel ubit,« s solzami v očeh dodaja domačinka.

Po naših podatkih Marjan dovoljenja za uporabo pištole ni imel, kar govori v prid govoricam iz njegove domače vasi, da jo je pred petimi leti kupil v bližnjem romskem naselju.