Priznal umor žene, a se bo na obtožnico pritožil?!

MARIBOR – Prebivalci Marlesovega naselja v Limbušu si še danes niso povsem opomogli od tragedije, ki je sicer mirno sotesko pretresla pred poldrugim mesecem. »Bila je tako dobra ženska, ki je želela vsem pomagati. Ne vem, ali je naključje, a venomer se je borila za pravice drugih, zdaj pa je sama postala žrtev nasilja,« se bližnje sosede, 48-letne Alenke Elene Begant, spominja starejša gospa. Mož doda, da z družino Begantovih v preteklosti nikoli ni bilo težav: »Živeli so mirno družinsko življenje med vsemi nami.« Povsem običajno življenje je družina Begant živela vse do usodnega zadnjega junijskega petka letošnjega leta.

Ko sta mladoletna otroka Alenke Elene in Aleksandra Beganta v petkovem jutru na kavču v dnevni sobi našla pokrito mamino truplo, sta o tragediji nemudoma obvestila dedka in babico, ki živita le čez cesto. Preiskovalcem si ni bilo treba dolgo razbijati glave s tem, kdo bi lahko bil osumljenec za umor neutrudne borke za človekove pravice. Na mizi v kuhinji je bilo pismo, šlo naj bi za poslovilne besede otrokoma. Podpisal se je njun oče Aleksander Begant, v njem pa med drugim razložil, da se je za skrajni korak odločil iz ljubosumja. »Za vse se zahvalite Mihi,« je med drugim zapisal možakar, ki je do tragedije delal v eni izmed mariborskih poštnih poslovalnic.

Pustil biološke sledi

Preiskovalci niso dvomili, da je morilec Alenke Elene Begant njen mož. Izvedeli smo, da je tožilec pred dnevi na okrajno sodišče v Mariboru vložil tudi obtožnico zoper Aleksandra Beganta zaradi umora. Obtožnica za zdaj menda še ni pravnomočna, saj v taboru obrambe razmišljajo o pritožbi. Veliko možnosti za uspeh nimajo. Ne samo da je Aleksander Begant na morilskem orodju pustil svoje biološke sledi, v poslovilnem pismu je tudi neposredno priznal zločin, saj je otrokoma napisal, naj mamice ne odkrivata, saj je prehudo, in jima tako želel prihraniti pogled na mamino povsem zmaličeno glavo.

Izvedeli smo, da je Aleksander Begant svojo ženo tragičnega večera baje presenetil, ko je zaspala pred televizijskim sprejemnikom na kavču v dnevni sobi. Ker je bila ura že pozna, sta otroka že spala in nista zaznala starševskega boja v sosednjem prostoru. Medtem ko je Alenka Elena nič hudega sluteča mirno spala na kavču, je Aleksander pograbil sekiro. Visoko jo je dvignil v zrak in s topim delom udaril ženo po glavi. Ne enkrat, udarci so padali kot za stavo, vse dokler ni bil prepričan, da je zares mrtva. Nekdanja ravnateljica waldorfske šole v Mariboru ni imela možnosti za preživetje. Njeno truplo je morilec pokril z odejo, napisal poslovilno pismo in domala neslišno zapustil domačo hišo.

Iz psihiatrije v pripor

Aleksander Begant se je s svojim avtomobilom odpeljal do limbuškega nabrežja ob strugi reke Drave. Tam si je najprej prebodel žile na roki in zatem skočil v vodo, kot bi hotel storiti samomor. Večkrat je potonil, a samomora ni zmogel. Podhlajenega, a kljub temu v dobrem stanju ga je nekaj kilometrov niže opazil ribič. Pomagal mu je iz vode, a prve besede morilca so bile, naj pokliče reševalce, da ga odpeljejo na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico. Ni rekel za klic policije, prav na psihiatrijo je želel. Natančno je vedel, kaj počne. In tja so ga reševalci v spremstvu policistov tudi odpeljali, a se je njegova avantura na psihiatriji hitro končala. Po vsega treh dneh domovanja na varovanem oddelku so zdravniki presodili, da se je Aleksander Begant sposoben srečati s preiskovalnim sodnikom.

Tam je vse skupaj natančno opisoval in navajal podrobnosti, ki jih lahko pozna le morilec. Zato se tožilcu, ki je vlagal obtožnico za umor, ni porajal niti kanček dvoma o krivdi očeta dveh otrok. Aleksander Begant je moral v pripor. Naslednji korak je bila pred dnevi vložena obtožnica, in ko bo ta pravnomočna, je pričakovati, da se bo glede na novo sodno prakso (brez večjih sodnih zaostankov) zadeva pred sodniki znašla že v nekaj tednih. Aleksandru Begantu grozi za umor svoje žene Alenke Elene do 30 let zapora.

Pogreb vodil violinist Miha

Posmrtne ostanke mamice dveh otrok je na domačem limbuškem pokopališču na zadnji poti pospremila le peščica ljudi. Domači so se želeli posloviti v ozkem družinskem in prijateljskem krogu, a pravo malo manifestacijo je vodil violinist Miha Pogačnik. Ta je sodeloval s pokojno Alenko Eleno v društvu Terra Parzival, kot se je imenoval njihov evropski regijski razvojni model. Kako tesno je bila Alenka Elena vpeta v Ustanovo Gandin fundacija, ki jo vodi Miha Pogačnik, kaže tudi, da so se v društvu odločili odpovedati vse nadaljnje aktivnosti. Izvedli naj bi le mladinski tabor, ki so ga napovedali že pred časom.

Alenka Begant je bila med intelektualci mesta pod Pohorjem izjemno priljubljena. Vrsto let je učila angleščino na srednji trgovski šoli, zatem je kot ravnateljica prevzela krmilo mariborske podružnice waldorfske šole. Zelo dejavna je bila v boju za človekove pravice, vrsto let je sodelovala pri slovenski izpostavi Amnesty International. Z možem sta pred leti ustanovila Center za državljansko vzgojo, ki se je kot nevladna organizacija boril za svobodo, enakost, solidarnost in tudi pravice otrok. A prav Begantova najmlajša bosta, vse kaže, odraščala brez obeh staršev.