UNIČUJOČ POŽAR

Pred prazniki izgubili vse

Objavljeno 21. december 2017 15.42 | Posodobljeno 21. december 2017 15.57 | Piše: Lovro Kastelic

Ogenj uničil še nedokončani dom hudo bolne Vide Martinčič in njene hčere Katarine. Spoštovane bralke in bralci, lahko jima pomagate prek Sklada Ivana Krambergerja.

Kot bi jo hotel Medi potolažiti. Foto: Dejan Javornik

VODULE – V Vodulah pri Dramljah ima vrsta hiš fantastičen razgled. V eni izmed teh so včeraj doživeli pravo kalvarijo. 

Pri Martinčičevih je letošnje leto že tako zapisano s peklenskimi črkami. Pri 58-letni Vidi so najprej odkrili tumor na možganih, zatem še neugodni švanom, to je benigni tumor živčnih ovojnic. Bolniki, ki jih ta doleti, skoraj vsi po vrsti oglušijo in delno ohromijo. »Mama je na desno uho gluha, delno ohromljena, ker levega očesa ne more normalno zapreti, ji ga bodo za vselej prišili,« je opisovala njena hči Katarina, ki je pri 22 letih doživela že toliko grenkega, da smo jo lahko samo občudovali. Od oktobra, ko njena mama po vrnitvi iz bolnišnice ni mogla skrbeti zase, živi pri njej, v novogradnji, ki so jo zgradili pred šestimi leti. Prej so živeli v dotrajani sosednji hiši. »Vam raje ne povem, kako je bilo tam,« je dejala Katarina.

Začutila predbožični mir

Novo hišo so zgradili po očetovi smrti, pred sedmimi leti ga je infarkt. »Po njem sem dobila 10.000 evrov dediščine, a od tega zneska nisem videla niti centa, saj je šlo vse za to novogradnjo,« je pokazala s prstom. »Z mamo sva takrat prodali še en konec zemlje, da sva lahko zgradili ter za silo uredili to bajto!« Zmanjkalo jima je pravzaprav le za izolacijo. Zato je bilo večkrat že prav surovo mrzlo. Tudi v teh dneh je bilo.


Pravzaprav poskušam biti na silo trdna, normalna. A v meni brbota od vsega šoka, občutek imam, da ko bom začela jokati, se ne bom mogla ustaviti

 

Zato je Katarinin fant Žan v torek kupil grelnik, da bi jim bilo topleje. Centralna kurjava pač ne doseže vsega.

»Ravno smo prišli od zdravnika,« se je spominjala Katarina, »in ker je mama izvedela, da očesa ne bo mogla nikdar več uporabljati, je bila seveda silno otožna,« je nadaljevala.
Katarina je šla zvečer zakurit. Nekje pri sebi, nam je zaupala, je tedaj končno začutila ta predbožični mir ter si mislila: »No, nemara pa se bomo le imeli fajn za prihajajoče praznike …«

Ni bil sneg, ampak pepel

Bližala se je polnoč, ko je Katarino nekaj zmotilo. Začudeno se je zazrla skozi okno. »Ker imam dioptrijo, sem sprva mislila, da pada sneg, še več, da roji pravi snežni vihar!« Katarina se je na žalost močno zmotila. »Takrat sem zbudila Žana, stopil je k oknu in zakričal: 'Ogenj, hiša je v ognju!'« Takoj sta stekla po mamo in ji pomagala ven. Ker so imeli odprt plin, je bila Katarina prepričana, da bo hišo zdaj zdaj razneslo. Sosedje so tedaj že poklicali gasilce.

Skozi kovinska vrata se je ogenj potem razjarjeno razširil še na ostrešje. Kljub gašenju je hiša pogorela v celoti

Vročina, dim in zublji so že zajeli njihovo novogradnjo. Kosmatinec Medi se je skoraj snel z verige, tako je lajal. Dolgo je trajalo, da so člani PGD Dramlje in Lokarje grozeč požar, ki je uničil okoli 80 kvadratnih metrov ostrešja, končno pogasili.

Ugotovili so, da so zagorele saje v dimniku, »čeprav smo dimnik redno čistili«, je dodala Katarina. Skozi kovinska vrata se je ogenj potem razjarjeno razširil še na ostrešje. Kljub gašenju je hiša pogorela v celoti. Nastala je velika materialna škoda, po prvih izračunih za okoli 45.000 evrov. Izvedeli smo, da policisti pri ogledu niso ugotovili nobenih znakov tuje krivde. Hiša ni bila zavarovana.

Hoteli izolirati hišo

»Mama je bila povsem na tleh,« se je včeraj dopoldne z grozo v očeh spominjala Katarina. Gasilce je prosila, naj stopijo v gorečo hišo po njena zdravila. S pomočjo pomirjeval so jo potem prepeljali v Levec, k Žanovim starim staršem. »Žan in njegova družina nam res stojijo ob strani …,« se je zahvalilo 22-letno dekle. Tedaj je globoko zavzdihnila: »Namen smo imeli izolirati hišo, zdaj bomo morali spet od začetka …« Zazrla se je k tlom: »Pravzaprav poskušam biti na silo trdna, normalna. A v meni brbota od vsega šoka, občutek imam, da ko bom začela jokati, se ne bom mogla ustaviti.«

Skoraj se je vsulo po njenih licih, ko se je spomnila na 25 kilogramov oluščenih in uničenih orehov. »Ker nimam šihta, luščim orehe. Vse delo je bilo popolnoma zaman!« Kislo se je nasmehnila tudi ob naslednjem podatku: »Največja ironija se mi zdi, da so mi drva zgorela, še preden sem jih sploh plačala.« Naročila je štiri klaftre bukovih drv. S pomočjo maminih sto evrov socialne je doslej plačala le dva. »Drugega ne morem reči, kot to, da je bilo leto, ki se poslavlja, naravnost katastrofalno!« je sklenila Katarina ter odšla pomagat Žanu. Stopala je po razmočenih tleh. S stropa je kar naprej jokalo in kapljalo. 

Krambergerjev sklad

Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati Vidi in Katarini Martinčič iz Vodul, prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja, odprtem pri Rdečem križu Slovenije številka: SI56 02922-0019831742, s pripisom za Martinčičevi, sklicna številka 7200. Pomagate lahko tudi z SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.




 

Deli s prijatelji