LJUBLJANA – »Tega nisem storil. Bog mi je priča, da je to resnica,« je tik pred izrekom 12 let in pol dolge zaporne kazni povedal Slobodan Bobić. Petčlanski sodni senat, ki mu predseduje ljubljanska okrožna sodnica Špela Koleta, ga je namreč spoznal za krivega kaznivega dejanja uboja, in ne umora, kot je predlagal tožilec Marko Godec. Ko je ta v obrazložitvi sodbe slišal, zakaj Bobića, četudi je ta 2. junija letos v Delavski ulici 7 v Ljubljani nekaj pred poldnevom s sekiro kar 37-krat udaril soseda Jana Šoška po glavi in vratu, ne bodo obsodili za umor, je kar zmajeval z glavo. Po koncu obravnave pa je povedal, da zagotovo sledi pritožba, saj »če tu ne gre za grozovit način, potem ga pa ni«.
Koletova je pojasnila, da je treba pri umoru na grozovit način dokazati, da so žrtvi, ko je ta še živa, med mučenjem povzročene hude fizične bolečine in psihično trpljenje. Da bi bil ves čas napada pokojni Šoško še živ oziroma da je lahko čutil bolečine, namreč izvedenec medicinske stroke ni znal z gotovostjo povedati.
Kot bi sekal drva
Senat o krivdi ni dvomil. V celoti je verjel pričama, ki sta videli, kako je obtoženi s sekiro zamahoval po nečem, saj zaradi ograje nista mogli videti oškodovanca. »Bil je v takem položaju, kot da bi sekal drva,« je povedala ena od prič in dodala, da je sekanje oziroma zvoki cak, cak, cak trajalo kar 20 minut. Delno ga je izdal tudi klic na številko 113. Iz uradnega zaznamka sektorja kriminalistične policije izhaja, da so ga prejeli 2. junija ob 11.52, a je bilo, še preden se je operater javil, v ozadju slišati glas moškega, ki v srbščini oziroma hrvaščini prijavitelju naroča: »Ne govori, da sem ga ubil jaz, reci, da ga je ubil nekdo drug.«
Če tu ne gre za grozovit način, potem ga pa ni.
Koletova je prepričana, da gre za Bobićev glas, saj je bil sam v hiši z nepokretno mamo. Praske in odrgnine na obtoženčevi koži pa po besedah sodnice pričajo o tem, da sta se s sosedom najprej prerivala. Poudarila je tudi mnenje izvedenca, da gre za sveže poškodbe, in ne od padca s kolesom prejšnji dan, kot je trdil Bobić. Da je bil v precejšnji prednosti, kaže tudi dejstvo, da je soseda napadel v času, ko se je ta sončil na terasi in na sebi ni imel proteze za nogo. Sodnica je še spomnila na ugotovitev izvedenke, da Bobić res trpi za rezudialno shizofrenijo, a da ima ta pri njem ugoden potek. V času kaznivega dejanja je bila njegova sposobnost obvladovanja le nekoliko zmanjšana, ne pa bistveno.
Še tretja oseba?
Tožilec je zanj predlagal 27 let zapora, zagovornica Maja Kristan pa je opozorila, da sodišče ni sprejelo nobenega dokaznega predloga, ki bi lahko preverilo zagovor obtoženca. Med drugim je povedala, da na oškodovancu niso bile najdene nobene sledi obtoženca, zaradi česar se poraja dvom, kdo je storilec. Ter da so bile pri Bobiću doma, kjer je po dejanju s sebe spiral oškodovančevo kri, najdene tudi sledi tretje osebe. »Sodišče se s tem ni ukvarjalo,« je opozorila odvetnica.
