LJUBLJANA – Antonu Olaju, nekdanjemu direktorju PU Novo mesto, ki je moral februarja 2010 zapustiti svoj položaj zaradi prometne nesreče v novomeškem Mačkovcu pred več kot štirimi leti, v kateri je upokojeni policist Branko Drkušić med vračanjem s prednovoletne zabave trčil v vozilo nosečnice Anje Gašperšič iz Šmarjeških Toplic, je uspelo s tožbo na ljubljanskem delovnem sodišču proti državi. Kot je namreč odločilo sodišče, mu mora nekdanji delodajalec ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija za čas od 20. januarja 2010 do 12. oktobra 2012 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, skupaj s položajnim dodatkom, ki bi mu pripadale, če ga ministrstvo ne bi nezakonito premestilo na drugo delovno mesto.
Politično kadrovanje v policiji
Po nesreči je takrat završalo v javnosti, ko se je izvedelo, da jo je povzročil policist in da so mu ob strani stali njegovi kolegi, ki so dogodek obravnavali. Ti pri Drkušiću niso opravili alkotesta, kljub resnosti posledic trka njegove morebitne pijanosti niso preverjali niti v novomeški bolnišnici, saj ni tega od njih nihče zahteval. Trije v preiskavo vpleteni policisti so jo odnesli le z opominom, Drkušič pa se je morebitni disciplinski sankciji izognil tako, da se je na hitro upokojil. Septembra lani je bil nepravnomočno obsojen na leto dni pogojnega zapora. Med sojenjem je poskušal krivdo zvaliti na Gašperšičevo, češ da je vozila po napačnem pasu in da je bil on tisti, ki se ji je poskušal izogniti. Menil je tudi, da je proces političen, saj so gonjo proti njemu, kot je povedal pred izrekom sodbe, izkoristili za to, da so odstavili Olaja in ustoličili strankarskega kolega iz vrst LDS Franca Zorca.
Po premestitvi šikaniranje
Olaj je po pojasnilih z Generalne policijske uprave ponudil odstop zaradi objektivne odgovornosti, povezane z obravnavo dogodka. Po odhodu s položaja direktorja je bil premeščen v Ljubljano, kjer se je na GPU do upokojitve oktobra 2012, kot nam je povedal po prvi obravnavi na sodišču, »ukvarjal s projekti«. Na vprašanje, zakaj se je s tožbo obrnil proti nekdanjemu delodajalcu, če pa je bilo na začetku leta 2010 rečeno, da je odstopil iz objektivnih razlogov, nam je odgovoril, da tega nikoli ni rekel, res pa je, da takrat celotne zadeve ni hotel komentirati. Po premestitvi na novo delovno mesto v Ljubljani, kot je še pojasnil, je bil deležen šikaniranja. Dodal je, da tudi preiskava po omenjeni nesreči ni pokazala nepravilnosti.
Delovno sodišče je v obrazložitvi sodbe navedlo, da delodajalec razlogov za premestitev Olaja, ki je bila izvedena brez njegovega soglasja, v izpodbijanem prvostopenjskem sklepu naj ne bi vsebinsko obrazložil. »Enako naj bi veljalo tudi za izpodbijani drugostopenjski sklep, saj naj bi iz njega izhajalo, da je komisija (za pritožbe iz delovnega razmerja, op. a.) preverjala, ali je zatrjevani razlog za premestitev tožnika (zagotovitev učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa) dejansko obstajal in katera so tista dejstva, ki ga utemeljujejo,« so povedali na državnem pravobranilstvu. Sodba še ni pravnomočna.
