LJUBLJANA – »Ni govora, nikoli se nisva pogovarjala o tem,« je Zdravko Šinko odločno na sodišču zanikal besede Liljane Rakar, da ji je ravno on povedal o tem, da je v lokalu izvedel, kdo stoji za bombnim napadom na njeno hišo. Tožilstvo zaradi poskusa izsiljevanja in povzročitve splošne nevarnosti sicer preganja njenega nekdanjega partnerja Jožeta Šmigoca in Bojana Bukurova, ki jima zdaj že drugič sodijo.
Pred hišo Liljane Rakar je 5. marca predlani malo po 22. uri razneslo ročno bombo, poškodovala je fasado, garažo in avtomobil in povzročila za 5000 evrov škode, 22. aprila predlani pa jo je nekdo klical s telefonske številke srbskega operaterja in povedal, da ji je že razstrelil hišo in da mora v desetih dneh zbrati 350.000 evrov. Tožilstvo je oboje pripisalo obtoženima, ta pa sta vpletenost zanikala, Šmigoc je med drugim povedal, da je Liljana R. njemu in več drugim dolgovala denar. A na prvem sojenju sta bila oba obsojena na podlagi sklenjenega kroga indicev (neposrednih dokazov ni bilo, a med drugim je bil tistega dne, ko je oškodovanka prejela grozilni klic s srbske številke, Bukurov petkrat v kontaktu z isto številko), Šmigoc na tri leta, Bukurov, ki so mu preklicali pogojno obsodbo, pa še pol leta dlje.
Opravili tudi soočenje
Ko so višji sodniki razveljavili sodbo, so se med drugim spotaknili ob skrivnostno obremenilno pričo, ki je po besedah Rakarjeve povedala, da se je istega dne, še preden je počilo, Bukurov v nekem lokalu hvalil, da ima doma dve bombi in da bo eno vrgel »tisti pički«. A ta priča, ki je zdaj dobila ime – Zdravko Šinko –, na sodišču ni vedel ničesar povedati o tem. Šinko je sicer Šmigčev prijatelj in partner za tenis, ki pa je na sodišču povedal, da Bukurova sploh ne pozna (Bukurov včeraj ni prišel na sodišče, tako da je to za zdaj nerazščiščeno, bo pa glede tega opravljena sodna prepoznava). »V lokalu se je marsikaj slišalo,« je potrdil, a da bi Rakarjevi povedal to, kar je dejala, ne drži. Prav tako ni slišal nobenih groženj, ki naj bi jih Šmigoc izrekel za Rakarjevo. »S fanti smo se pogovarjali o avtih ali športnih stavah, ne pa o ženah,« je povedal.
Zaradi razlik v pričevanjih so na sodišču opravili tudi soočenje, a je vsak vztrajal pri svojem. Rakarjeva, da ji je Šinko dejal, da je Šmigoc nevaren, da se bo zgodilo še kaj hujšega in da ne želi pričati, ker se boji, Šinko pa, da to ne drži. »Res nisem hotel pričati, ker se nisem hotel vpletati,« je pojasnil.
Je pa tudi sodnika Srečka Škerbca zanimalo, zakaj je Rakarjeva v preiskavi dejala, da ji je priča omenila Bukurova, včeraj pa je povedala, da imena tega možakarja ni omenjal. Rakarjeva je na to odvrnila, da se je pozneje izkazalo, da je to Bukurov.
Zagovornik Bukurova Benjamin Peternelj je na sodišču večkrat izrazil dvom o verodostojnosti Rakarjeve. »Čeprav je sama zanikala, da bi imela upnike, je to razvidno iz postopkov, ki tečejo proti njej,« je pojasnil že prejšnjič. Iz kazenskega lista, ki ga je pregledal sodnik, res izhaja, da je bila pravnomočno obsojena zaradi poslovne goljufije, v enem primeru pa so izdali zavrnilno sodbo, ker je zadeva zastarala. Peternelj pa še opozarja, da je po njegovem mnenju sodišču predložila ponarejeno listino, in sicer izjavo sina, da ne želi na sodišču pričati. Po njegovih besedah je na prvi pogled vidno, da podpis na izjavi ni njegov (da je nenavaden, je mnenja tudi sodnik) in ga naj zato pregleda grafolog. O tem dokaznem predlogu senat še ni odločil, sojenje pa se nadaljuje 12. aprila.
