Pobijal paciente ali lajšal bolečine?

LJUBLJANA – Organi pregona so se očitno odločili, da je po njihovem 41-letni Ivan Radan slovenski Doktor Smrt. Vzdevek so sicer začeli uporabljati na oni strani luže za patologa iz Michigana, dr. Jacka Kevorkiana, ki je z nelegalnimi evtanazijami na oni svet spravil najmanj 130 ljudi. Dr. Radan naj bi jih šest, sedem ali več. V primeru dokazane krivde bi Radan na prvem mestu lestvice slovenskih serijskih morilcev prehitel razvpitega klasičnega morilca Metoda Trobca, ki so mu dokazali pet umorov.

Mu preti dosmrtna ječa?

Kar malce se je že mudilo državni okrožni tožilki dr. Katarini Bergant, da sodišču sporoči, kaj namerava storiti v primeru Radan po končani sodni preiskavi. Le še nekaj dni je imela časa, da proti njemu vloži obtožbo, sicer bi ga morali 18. novembra kot neobtoženega izpustiti iz pripora. Včeraj ob koncu sodnega dne je to tudi storila, in če ga je res obtožila za več umorov, ji najverjetneje ne bo preostalo drugega, kot da ob koncu procesa za zdravnika zahteva ukrep bivanja za zapahi do smrti. Kazen dosmrtnega zapora lahko po naši kazenski zakonodaji doleti grešnika, ki si je na vest nakopal dva ali več umorov.

V začetku leta je izbruhnilo, da je ugledni zdravnik v paliativni sobi nevrološke klinike verjetno evtanaziral 83-letnega pacienta. Po slovenski zakonodaji pa je evtanazija enaka umoru. Dogajalo naj bi se 16. decembra okrog enih popoldne. Bolniku resnici na ljubo ni bilo več pomoči, imel je devet diagnoz, tistega dne ga je prizadela večkratna odpoved organov. Že nekaj časa je bil na morfiju, čas se mu je iztekal. Radan je poklical svojce, naj se pridejo poslovit, saj popoldanskega obiska ne bo dočakal živ. Potem je medicinski sestri naročil, naj k postelji prinese morfij in pripravi 100 ml kalijevega klorida na črpalko. Sestra ga je vprašala, ali res misli na čisti dvomolarni kalijev klorid, zdravnik je prikimal. Naročil je, naj smrtonosni odmerek nastavi in črpalko aktivira na 999. Ob 13.10 je pacientov EKG postal ravna črta.

Kmalu je sledila nova šokantna informacija. Še ena sumljiva smrt na nevrologiji, za katero naj bi bil odgovoren Radan. Šlo je za 73-letnega pacienta, ki je bil sprejet januarja lani zaradi obsežne možganske krvavitve. Umrl je po 28 dneh, tik pred smrtjo pa naj bi Radan zanj naročil razmeroma visok odmerek morfija in zelo visok odmerek anestetika propofola, katerega premočna doza je bila, mimogrede zapisano, usodna tudi za pevca Michaela Jacksona.

Nato pa šok za šokom in maja ljubljanski kriminalisti Radana niso ovadili le zaradi dveh umorov, obremenili so ga, da je s smrtonosnimi injekcijami iz morilske sle vzel življenje kar sedmim pacientom, umirajoče tudi fotografiral, govora pa je bilo tudi o tem, da je tudi sicer velikodušno predpisoval psihoaktivna zdravila, od katerih naj bi bil po nekaterih informacijah odvisen tudi sam.

»Pri tem je bil popolnoma prišteven, je ugotovil izvedenec za psihiatrijo. Pa čeprav je tako morda res težko reči za nekoga, ki je bil prepričan, da je bog. Radana je preveval občutek moči, da odloči o tem, kdaj bo kdo umrl,« nam je povedal vir blizu preiskave.

Žrtev razmer na nevrologiji?

O Radanu kot o specialistu za zdravljenje najhuje bolnih v intenzivni terapiji vir sicer ne najde slabe besede: »Inteligenten, vrhunski strokovnjak na svojem področju dela. Dvajset let šolanja je bilo treba, da je postal tak. Toda to prepričanje, da je bog... Saj ga boste videli, ko bo na zatožni klopi. Dajal bo vtis nedolžnosti, kot da je Mati Tereza, šele ob bolj kočljivih vprašanjih bo pokazal svoj pravi jaz. Ko smo preverjali razmere na nevrološki kliniki, nas je najbolj zaskrbela ugotovitev, da so tam odnosi med zaposlenimi na psu in da Radan sploh ni bil edini, ki se je počutil boga v belem.«

Da je bilo stanje na tem oddelku nevzdržno in da so vsi vedeli, kako je, od čistilke do predsednika republike, se je oglasil Radanov brat, ki je kajpak prepričan, da njegov brat ni ubijal, ampak le lajšal bolečine pacientom, ki so trpeli in umirali zaradi zdravniških zdrah, smrt na tistem oddelku pa je bila daleč od dostojanstvene.

Tudi Radanov odvetnik Milan Krstić naravnost vzroji, če sliši, da je klient igral boga v belem in da je morilec. Obtožbe je že na začetku preiskave označil za svetovno neumnost, ki niti slučajno ne zdržijo, pozneje dodal, da bogove igrajo kriminalisti in tožilci, glede fotografiranja umirajočih pacientov pa je dejal, da veliko zdravnikov fotografira svoje bolnike, da se spomni, za katerega človeka gre. »Zato so tudi policisti lahko ugotovili, za katere ljudi gre, ker je zraven tudi popis bolezni.«

Radan se je kmalu po izbruhu afere – tedaj, ko je bil govor o enem primeru sumljive smrti in je bil še na prostosti – že postavil pred mikrofone javnosti. Zatrdil je, da je šlo v primeru 83-letnega na smrt bolnega pacienta le za namišljeno evtanazijo, s katero je želel opozoriti na nevzdržne razmere na ljubljanski nevrološki kliniki.

»Nobene evtanazije ni bilo. Tistega dne je bil bolnik v končni fazi življenja. Trpel je zaradi močnih bolečin in težko je dihal. Za infuzijo kalija sem se odločil iz provokacije. Bila je nastavljena, a bolnik je ni dobil. Kalij je tekel mimo pacientove žile. Bil pa je tik pred smrtjo, težko dihanje in stisko sem mu olajšal s sedativi. Umrl je zaradi jasnih vzrokov in končne bolezni, ki bi ga v nekaj minutah ali urah privedla do smrti. Sestra me je dvakrat vprašala, ali naj res nastavi kalij. Verjela je, da kalij teče v žilo, a ni tekel. Jaz sem poskrbel, da je tekel mimo. Insceniral sem tako, da je kalijev klorid tekel mimo žile v dve podlogi. Nikoli v življenju nisem bolniku dal odmerka, ki bi mu skrajšal življenje. Ta bolnik je dobil samo infuzijo morfija, kalij pa je tekel mimo.«