SMRT NA CESTI

Po tragediji zasegli posnetke kamer

Objavljeno 31. marec 2017 09.49 | Posodobljeno 31. marec 2017 09.49 | Piše: Boštjan Celec, Jaroslav Jankovič

Šok ob tragični smrti 29-letnega Miha Arha Tadiča in 24-letne Barbare Perišič.

Miha Arh Tadič je imel rad živali. Foto: facebook

LJUBLJANA – Strokovnjaki za preiskovanje prometnih nesreč se še kako dobro zavedajo, da bo tudi nadaljevanje preiskave sredine tragedije na Zaloški cesti v Ljubljani trd oreh. Zagotovo bodo policisti 34-letnega voznika rešilca, ta je nedvomno kršil člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o prednosti na križišču, kazensko ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti s smrtnim izidom. Kako se bo zadeva razpletala naprej, pa v tem trenutku ne more predvidevati nihče od tistih, ki so vpleteni v preiskavo strašljive nesreče, v kateri sta umrla voznik motorja honda CBR 1000 RR, 29-letni Miha Arh Tadič, in njegova 24-letna sopotnica Barbara Perišič.

Motorist več kot 100 na uro?

Znanih je nekaj več podrobnosti o tem, kako in zakaj se je zgodilo, z javnostjo pa jih je delila uradna govorka ljubljanskih policistov Maja Ciperle Adlešič. »Nekaj pred 14. uro smo bili obveščeni o prometni nesreči v križišču s Toplarniško ulico. Po do zdaj zbranih obvestilih in opravljenem ogledu je ugotovljeno, da je 34-letni voznik vozil specialno vozilo reševalne službe volkswagen tipa transporter iz smeri Poti na Fužine proti Kajuhovi cesti. Po skrajnem levem prometnem pasu je pri zeleni luči na semaforju zapeljal v križišče in zavil v levo, pri tem pa ni pustil mimo motorista, ki je takrat pripeljal iz nasprotne smeri in je čez križišče vozil naravnost.«

Pri zavijanju je avtomobilist zaprl pot motoristu, v silovitem trčenju pa sta se 29-letnik in 24-letnica tako hudo ranila, da sta umrla. »Oba sta med vožnjo uporabljala motoristično čelado. V nesreči se je lažje ranil tudi 25-letni potnik v vozilu reševalne službe, to vozilo pa v času nesreče ni bilo na nujni vožnji,« so še sporočili iz PU Ljubljana.

Čeprav se je tragedija zgodila na eni najbolj prometnih ulic v Ljubljani in v času največje konice, je bila ta v obeh smereh zaprta vse do 17.15, saj je izčrpna preiskava narekovala, da je bilo prizorišče toliko časa zavarovano in nespremenjeno, nam je dejal eden od preiskovalcev.

Ogleda sta se udeležili tudi tožilka Dragica Abrahamsberg in dežurna preiskovalna sodnica okrožnega sodišča Andreja Sedej Grčar. In čeprav se to ne zgodi ravno pogosto, je sodnica po naših informacijah takoj, ko je izvedela za posledice nesreče, izdala ustno odredbo za postavitev izvedenca za preiskovanje prometnih nesreč.

Na Zaloško je zato takoj prispel dr. Janez Kopač, ki je tudi sam opravil meritve ter fotografiral detajle, ki bodo potrebni za izvedensko delo. Pred njim pa je kar nekaj ključnih vprašanj: kakšni so bili položaj, vožnja in hitrost avtomobila in kakšni motorja, ali je oziroma bi voznik avtomobila moral opaziti motorista ter prekiniti zavijanje, ali je imel možnost oceniti hitrost nasproti vozečega motorista?

Sodnica je za umrla odredila sodno obdukcijo, zaseči pa je zaukazala posnetke obcestnih kamer, ki naj bi tudi potrdile ali ovrgle izjave nekaterih očividcev, da naj bi motorist žal vozil veliko prehitro (po nekaterih ocenah več kot 100 kilometrov na uro) in se nedolgo pred trčenjem celo poskušal postaviti na zadnje kolo.

Zaspala je tiho

Ko življenje mladenke, mladeniča odide v nebo, nas ne pusti ravnodušnih. Kogar ni strah, ni s tega sveta, pravijo.

Pri starejših se spominjamo njihovih dobrih del, nasmeha, nagajivosti, zgodbe, ki nam jih je pripovedoval, o babici, kako lepo nas je postregla, ko je kavi priložila piškotek... Pri mladih običajno ostajamo nemi, nemočni.

Ob tragični nesreči, ko sta v križišču na Zaloški za vedno obležala 24-letna Barbara in 29-letni Miha, se je zbrala množica ljudi. Med njimi veliko prijateljev, znancev, sosedov, ki so oba poznali. Premnogo je bilo globokih vzdihov, redke so bile besede.

Barbaro je nebo vzelo k sebi komaj štiri ure po tistem, ko je na družabno omrežje zapisala, naj ne žalujemo za njo. Naj ne tekmujemo, kdo jo ima bolj rad. Naj ne izgovarjamo želja, kako bi jo vsaj še enkrat videli. »Človek ljubi, dokler živi. Ko odide, ne potrebuje ne ljubezni ne besede.«

Pa vendarle, prav pisanja prijateljev, ki so ji posvetili svoje kratke misli, namigujejo, kako zelo priljubljen je bil njen nasmeh. 
Naleteli smo na posnetek, kako skupaj s prijateljico rola in se smehlja. Sproščeno, zvedavo... Ko bi le bilo več tako nasmejanih punc na svetu!

Nesrečni taksist Hasib Šišič, ki je zapeljal v križišče in obstal, da bi zavil levo, in videl trčenje, je v svoji dolgoletni karieri taksista le enkrat na lastne oči videl nesrečo. »A tokrat je bilo... Nimam besed. Zmrazilo me je, vse je bilo razbito in razmetano naokoli. Reševalca sta bila šokirana, stekli smo pomagat. Šel sem k punci, ki je mirno in nemo ležala na tleh, medtem ko so fanta poskušali oživeti. Punca je imela na licu nekaj krvi, sicer pa je ležala mirno... tiho zaspala,« je povedal Šišič. Po pol ure so reševalci obstali, tudi Mihu je srce zastalo.

Njegov prijatelj je zapisal: »Žal mi je, prijatelj, brat, da nisem več postoril zate!«

Deli s prijatelji