SOJENJE

Okužil ves svet, le Koreje in Sahare ne

Objavljeno 29. december 2013 11.51 | Posodobljeno 29. december 2013 11.51 | Piše: Aleš Andlovič

Matjaž Škorjanc alias Iserdo obsojen na štiri leta in 10 mesecev.

Matjaža Škorjanca je iskala tudi FBI. Foto: MiaMedia

MARIBOR – Ko so ameriški agenti razvpitega FBI poslali zaprosilo na mariborsko okrožno sodišče, da bi radi opravili pogovor z Mariborčanom Matjažem Škorjancem, je v sodni palači mesta pod Pohorjem zavladala panika. Do takrat se nihče izmed Slovencev ni zavihtel na listo iskanih ameriškega zveznega preiskovalnega urada. Američani so hoteli računalniškega genija skuhati v svojem sodnem kotlu, s čimer se slovenska država ni strinjala, saj slovenskih državljanov ZDA ne izročamo. Stekel je poldrugo leto trajajoč sodni proces, na katerem je pričal tudi agent FBI Jeff Collins, ki je s Škorjancem navezal stik in kupil njegov zlonamerni računalniški program, s katerim so goljufi vdirali v operacijske sisteme drugih.

Tik pred božičem je sodišče Iserdu, kot se je Škorjanc predstavljal v virtualnem svetu, izreklo kazen. Štiri leta in deset mesecev zapora ter plačilo treh tisočakov visoke kazni. Če bi o tem odločala tožilca Izidor Rojs in Iztok Krumpak, bi bila kazen precej višja, saj sta mlada tožilca za 27-letnega Škorjanca predlagala sedem let in pol zapora ter plačilo desetih tisočakov kazni. Če sodišče njunemu predlogu ni sledilo pri višini zaporne in denarne kazni, pa se je sodnica Danila Dobčnik Šošterič strinjala, da se Matjažu Škorjancu odvzame 114.451 evrov premoženjske koristi, ki jo je dobil s prodajo programa. Sodišče mu je tako zaplenilo stanovanje v Ljubljanski ulici v Mariboru, vredno 66.000 evrov, in toyoto yaris, za katero se po oceni strokovnjakov iztrži 5400 evrov.

Dark code

Matjaž Škorjanc je sodbo sprejel brez besed, iz ust njegovega očeta Martina pa je kar bruhalo, da gre za sodno farso: »Poldrugo leto smo slišali samo lajanje, laganje in sprenevedanje. Vsi dokazni predlogi, med drugim tudi alternativno mnenje strokovnjaka, ki smo ga plačali sami, so bili zavrnjeni. Kršena je bila ustava, izrečena pa je bila sodba, ki je v bistvu prepisana obtožnica.« Medtem ko je Martin Škorjanc napadal sodni sistem, pa je na zatožni klopi jokala Nuša Čoh, nekdanje dekle Matjaža Škorjanca. Sodišče jo je obsodilo na osem mesecev pogojne kazni, saj je zdravnica (medtem je diplomirala na medicinski fakulteti) na svoj transakcijski račun kar 233-krat prejela denar, skupaj kar 106.000 evrov.

Med sojenjem je v Mariboru pričal tudi Jeff Collins in pojasnil, da je kot tajni sodelavec FBI navezal stik z Iserdom in se dogovoril za nakup programa. Ko si je tajni sodelavec pridobil zaupanje, je prejel vabilo za vstop na spletno stran dark code (temna koda) in po Collinsovih besedah je na vrhu strani pisalo, da gre za najboljšo tržnico za nakup zlonamerne opreme. Škorjanc je izdelal zlonamerno kodo BF bot, ki je služilla za pripomoček, namenjen za vdor v informacijski sistem. Kot je v svoji zaključni besede plastično ponazoril tožilec Rojs, je lastnik po okužbi imel še solastnika: »To je tako, kot da bi še kdo imel v lasti lasti ključe vašega stanovanja.«

Kradla podatke

Najuspešnejša »uporabnika« Škorjančeve kode sta bila Španca, saj so se prav prek španske zločinske mreže okužili računalniki po vsem svetu, izjemi sta le Severna Koreja in Zahodna Sahara. S kodo sta si menda pokorila na tisoče računalnikov in jih združila v omrežje mariposa (v slovenskem prevodu metulj). Z računalnikov sta kradla podatke o kreditnih karticah in si nakazovala denar na svoje račune. Sodnica Danila Dobčnik Šošterič je dejala, da sta povzročila za 3,2 milijona evrov škode, Škorjanc pa je bil tisti, ki jim je pomagal pri uporabi kode in odpravljanju težav.

Toda Matjaž Škorjanc in Nuša Čoh nista edina, ki sta v odmevni aferi morala sesti na zatožno klop. Zraven njiju sta sedela tudi Darko Goričanac in srbski državljan z bivališčem v Sloveniji Mentor Leniqi, oba kupca Škorjančeve računalniške kode. Vendar sta se oba (za kaznivo dejanje napada na informacijski sistem) pokesala in se s tožilstvom pogodila za milejši kazni. Sedemindvajsetletni Goričanac se je sprijaznil s poldrugim letom zapora, leto starejši Leniqi pa z enim letom in tremi meseci ječe. A za rešetke jima ni bilo treba, kazen so jima pretvorili v 480 ur družbenokoristnega dela.





Deli s prijatelji