CELJE, ŽALEC – Edita Mlakar iz Rogaške Slatine je le ena v dolgi vrsti oškodovancev nekdanje odvetnice in sodnice Brede Kovač iz Žalca. Tej poskušajo soditi na celjskem okrožnem sodišču, vendar je kazenska obravnava (za prvih pet primerov goljufije, zlorabe zaupanja in ponarejanja uradnih listin) prišla zgolj do predobravnavnega naroka, civilna odškodninska pravda, v kateri Mlakarjeva od Kovačeve terja 123.000 evrov, pa je samo na sodnem razporedu, začeli je še niso. Vzrok tiči v slabem psihičnem stanju nekdanje odvetnice, ki se je dolgo zdravila tudi v Psihiatrični bolnišnici Vojnik.
Odplačevala moževe dolgove
Edita je imela kar dvojno oziroma trojno smolo. Najprej jo je skoraj na beraško palico spravil nekdanji mož, zamenjati je morala službo in naposled se je opekla še pri odvetnici. Bivši zakonec ji je po ločitvi pustil za okoli sto tisočakov dolgov. Svoj s. p. je prepisal na ženo, posle je vodil sam, vendar na Editino ime. Upniki so začeli terjati svoje, prišlo je 21 izvršb in Slatinčanka, nekdanja učiteljica slovenskega jezika, jih je, hočeš nočeš, morala poplačati. »Dolgove sem poravnala šele letošnjega junija, ločila sem se že leta 2001. Ne vprašajte, kaj vse sem delala in prestajala, da sem preživela otroka in sebe.«
Mlakarjeva je na vrata odvetniške pisane Brede Kovač potrkala po tem, ko jo je tja napotila prijateljica, ki ji jo je uspelo prepričati z referencami, da je Kovačeva dobra, zelo spoštovana in cenjena, da je nekoč vodila žalsko okrožno sodišče, da bo njen primer znala izpeljati, skratka, da je zaupanja vredna. »Resnično je dajala takšen vtis. Bila je strokovna, spoštljiva, uglajena, nikakor nisem podvomila o njej. Rekla je, da bo prevzela primer in da je prepričana, da bo izterjava uspešna. Dejala je celo, da če bova tožbo izgubili, mi storitev ne bo zaračunala. Vzela je predujem, potrdila mi ni izdala, denar je dala kar v spis. To je bilo moje edino plačilo,« se spominja slavistka, ki je zdaj zaposlena v kmetijstvu.
Gledano v celoti Kovačeva tudi pri drugih oškodovancih ni tiščala denarja v svoj žep, temveč jim je škodo povzročila s tem, da kot odvetnica ni storila tistega, kar bi morala in kar so od nje pričakovali, stranke pa je zavajala z lažnimi navedbami in tudi lažnimi papirji. Edita je s prvega obiska v Žalcu odšla zadovoljna in v upanju, da bo kmalu rešila finančni zaplet z nekdanjim možem. A se je uštela. »Najprej nisem ničesar posumila. Odvetnica se mi je dvakrat izgovorila na rizično nosečnost sodnice, ki bi obravnavala moj primer, da nimajo zamenjave za njo, pa da je dvakrat šla na porodniško. Tako sem izgubila štiri leta. Dvakrat na leto me je obveščala o novih datumih obravnav in da se lahko sestaneva in dogovoriva, nato mi je začela govoriti, da so obravnave prestavljene na zahtevo nasprotne strani. Moj bivši naj bi sodišču pošiljal zdravniška opravičila, pa da je kar trikrat zamenjal odvetnika, nazadnje mi je rekla, da je obravnava razpisana v času, ko sem jaz na dopustu, in da bo šla sama. Ko sva se znova slišali, mi je natvezila, da je mož dejal, da ne priznava tega sodišča ter da je kar odšel iz dvorane in zaloputnil vrata za seboj. Ker sem vedela, da bi bil tega res zmožen, sem ji verjela.«
Televizijska oddaja
Prelomni trenutek se je zgodil, ko je Edita v televizijski pogovorni oddaji zasledila, da se sodelujoči pogovarjajo o njeni odvetnici. Vzelo ji je sapo in kar otrpnila je. Bilo je štiri dni pred naslednjo napovedano obravnavo. »Nemudoma sem jo poklicala, a mi je mirno odvrnila, da nič od tega ne drži, da klevetajo in da jih bo vse tožila in tudi, naj se ničesar ne bojim, saj da sva vedno dobro sodelovali.« Da bi odvetnica podkrepila dobre namene, je stranki predlagala možnost, da bi jo v pravdi odtlej zastopala kolegica odvetnica Jasmina Gričnik (ta v odškodninski tožbi Mlakarjeve danes zastopa Kovačevo). Editi so šli lasje vse bolj pokonci, po telesu so ji plavali mravljinci. Vse bolj je postajala skeptična, v glavi se ji je vrtel njen film, ki ga je nato primerjala s slišanim v televizijski oddaji.
»Čez štiri dni, ko bi morala biti obravnava, sem veliko prej šla na sodišče. Bila sem šokirana, ko sem videla, da mojega primera ni na nobenem sodnem razporedu. Začela sem preverjati in spoznala, da so za Kovačevo in njeno početje očitno vedeli vsi, le jaz ne. Uslužbencem sem dejala, da ne grem nikamor, dokler ne izvem, kaj in kako je z mojo zadevo. Odobrili so mi vpogled v arhiv, kjer pa sem lahko samo zgroženo ugotovila, da je bilo že leta 2005 vse zaključeno, kajti Kovačeva ni dopolnila tožbe, čeprav jo je sodišče k temu pozvalo.«
Oškodovanki se je kar zvrtelo v glavi, a je še bila zmožna povprašati, kaj ji je zdaj storiti. Pojasnili so ji, da nima več kaj, saj je zakoniti rok potekel že pred osmimi leti in da ji preostane samo že vložitev kazenske ovadbe, kar je na tožilstvu opravila še istega dne. »Kmalu zatem sva se spet sestali. Ko sem ji razložila, kaj sem ugotovila, in vprašala, kaj zdaj, mi je odvrnila, da se mi lahko samo opraviči, ker mi je lagala, in da ji je žal. Ponudila mi je 19.000 evrov in dejala, naj pozabim na zadevo. Nisem sprejela.« Mlakarjeva je zahtevala, da ji vrne spis, ki ga je nato po pošti dobila v dveh pisemskih ovojnicah, toda ne v celoti. »Domov prejemam samo preklice obravnav. Dobila sem tudi odgovor v moji pravdni zadevi, ki ga je spisala Kovačeva sama. Iz zapisa se vidi, da z njenim duševnim stanjem ni nič narobe.« Eden zadnjih odvetničinih »nasvetov« je bil, da je za Edito celo bolje, da se zadeva vleče, saj da ji bo evropsko sodišče prisodilo višjo odškodnino. Kakšno je še upanje? »Prav veliko ga nimam, a kljub vsemu si najbolj želim, da bi bilo pravici zadoščeno, čeprav o tem močno dvomim. Glede na vse, kar sem prestala, mislim, da sem upravičena vsaj do ustreznega finančnega nadomestila.«
Zasedena Gričnikova
Stališče nasprotne strani smo poskušali preveriti v odvetniški pisarni Jasmine Gričnik, ki je – kakor so nam dejali v tajništvu – zelo zasedena in nam je na telefon ni uspelo priklicati. Je pa za medije že prej dejala, da je primer prevzela šele septembra, zato je potrebovala čas za pripravo in je zaprosila za preložitev. Pred kratkim je sodišču že poslala pripravljalno vlogo in pričakuje, da bodo pred sodnika sedli na začetku decembra. Ponudila
mi je 19.000 evrov in da pozabim na zadevo. Nisem sprejela.
