Od zapora do pogojne in oprostitve

KRŠKO – To je še ena od sodnih zgodb z dolgo brado, ki pa se lahko konča tudi z odškodninsko tožbo proti državi, saj Gregor Verstovšek po obsodilni sodbi ni mogel več biti direktor. Sprva je bil obsojen na pol leta zapora, s pritožbo mu je uspelo, da so mu kazen znižali na pogojno, po zadnji sodbi pa je čist, saj je višje sodišče obtožbo zaradi absolutnega zastaranja zavrnilo.

Obtožnica je navajala, da so se pred desetimi leti Jože Verstovšek, njegov sin Gregor kot direktor in Boris Karlovšek, ki je že prej opravljal posamezne storitve za družbo Avto Krka, dogovorili, kako bi se v družbi, ki se ukvarja s tehničnimi pregledi vozil, izognili plačilu davka na dobiček in davka na dodano vrednost.

Karlovšek, ki se je ukvarjal tudi z odkupom in prodajo podjetij, naj bi Verstovškovim oziroma podjetju Avta Krka, ki se ukvarja s tehničnimi pregledi vozil, izdelal šest fiktivnih računov. Izdelal jih je v imenu družb Provar in Hriberšek, in sicer za gradbena dela v znesku 86 milijonov takratnih tolarjev, ki po prepričanju tožilstva nikoli niso bila opravljena. S pomočjo teh računov naj bi se poskušala družba izogniti plačilu 80.000 evrov.

Že tožilstvo je obtožbo za kaznivo dejanje poskusa zatajitve finančne obveznosti umaknilo, okrožno sodišče v Krškem je tako izreklo sodbo le zaradi ponarejanja listin in na polletno zaporno kazen obsodilo Gregorja Verstovška, Borisa Karlovška pa na pogojno zaporno kazen. Zoper Jožeta je bilo sojenje zaradi bolezni izločeno. Sledila je pritožba na višje sodišče v Ljubljani, kjer so delno ugodili pritožbi obrambe in za Gregorja Verstovška skrčili obseg kriminalne količine, nova sodba se je glasila na pogojno kazen štirih mesecev zapora v preizkusni dobi dveh let.

Še na vrhovno sodišče

Sodba je postala pravnomočna, ji je pa sledila zahteva za varstvo zakonitosti, ki sta jo na vrhovno sodišče vložila tako Gregor Verstovšek kot njegov zagovornik Ivan Šalinovič. Izkazalo se je namreč, da so na višjem sodišču obravnavali le pritožbo odvetnika, ne pa tudi pritožbe obtoženega, ki je na višje sodišče prispela nekoliko pozneje, a v zakonitem roku, saj je obsojeni Verstovšek tudi sodbo iz Krškega prejel tri mesece in pol pozneje kot odvetnik. Ker je torej višje sodišče pravnomočno sodbo sprejelo le na podlagi pritožbe zagovornika, ni pa upoštevalo tudi stališča obsojenega Verstovška, s čimer mu je bila kršena njegova pravica do pravnega sredstva, je ta kršitev tako pomembna, da je vplivala na zakonitost sodbe višjega sodišča, zato je vrhovno sodišče novembra lani vrnilo zadevo višjemu v vnovično sojenje, tam pa so lahko le nemočno ugotovili, da je potekel desetletni rok in je nastopilo absolutno zastaranje, zaradi česar kazenski pregon zoper obdolženega Gregorja Verstovška ni več dovoljen. Sicer pa je Verstovšek vseskozi vztrajal, da računi niso bili fiktivni, saj da so bila dela opravljena, enkrat naj bi posredoval celo gradbeni inšpektor in dela ustavil, ker da niso imeli gradbenega dovoljenja.