EN DAN

O svinjskih rebrcih bo v zaporu sanjal 12 let

Objavljeno 27. februar 2013 10.52 | Posodobljeno 27. februar 2013 10.54 | Piše: Aleksander Brudar

»Čisto se mi
 je film utrgal, ko mi je rekla, da naj grem v bolnišnico.«

Jožef Peterlin bo moral zaradi uboja sestre za 12 let v zapor. Foto: Igor Mali

LJUBLJANA – Šestdesetletni Jožef Peterlin, ki je novembra lani do smrti 35-krat zabodel svojo leto dni mlajšo sestro Antonijo Jenko, bo moral v zaporu presedeti 12 let. Kot je po ekspresno hitrem sojenju – potrebna je bila namreč le ena glavna obravnava – ob izreku sodbe povedal sodnik Zvjezdan Radonjić, je Peterlin storil kaznivo dejanje uboja (zagrožena kazen je od 5 do 15 let), ko je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti Jenkovo z nožem dolžine rezila 28,5 centimetra večkrat zabodel v telo in ji povzročil tako hude poškodbe, da je v petih minutah izkrvavela.

Pri tako hitrem izreku kazni je bilo ključno zaslišanje sodnega izvedenca psihiatrične stroke Vanje F. Rejca, ki je povedal, da pri Peterlinu ni ugotovil, da je dejanje storil iz brezobzirnega maščevanja, kar je trdilo tožilstvo, in da trpi za paranoidno shizofrenijo, na katero še dodatno vplivajo preganjalne nanašalne blodnje. »On je preganjalne blodnje vezal ne samo na imaginarne zasledovalce, ampak tudi na pokojno sestro,« je povedal in dodal, da teh duševnih motenj glede na rezultate zdravljenja pri njem ni mogoče povsem odpraviti. Sestro je tako, kot je razložil sodni izvedenec, povezoval s preganjalci, ki jih je navidezno srečeval v mestu, in pod vplivom te blodnje je bil takrat prepričan, da mu sestra hoče nekaj slabega. »Blodnja je vplivala na njegovo logično razmišljanje. To je bilo okrnjeno zaradi blodnje,« je razložil izvedenec in dodal, da njegove odločitve o napadu na sestro ni sprožil spor s sestro, ki je zahtevala odprodajo njegove dvanajstine solastništva na premoženju, za katero je bila le štiri dni po tragičnem dogodku razpisana dražba. Po mnenju sodišča je Peterlina tako zaradi blodenj gnal direkten naklep, in sicer želja, da sestra umre.

»Da si je predstavljal, če je ne ubije, da se bo zgodilo nekaj groznega z njene strani zaradi blodenj iz Kamnika,« je na obrazložitvi sodbe povedal Radonjić in dodal, da v tem primeru ne moremo govoriti niti o uboju na mah, saj žrtev Peterlina z ničimer ni izzivala, iz ogleda kraja dejanja pa je razvidno, da v roki ni imela noža in da se je branila z golimi rokami. Tožilstvo je za Peterlina zahtevalo 18 let zapora, saj je menilo, da je šlo za umor iz brezobzirnega maščevanja, za katerega je zagrožena kazen najmanj 15 let zapora. Obramba pa, da je bil Peterlin med dejanjem neprišteven in da je tako primeren le za zdravljenje. Čeprav je sodišče pri izreku kazni kot olajševalno okoliščino upoštevalo nekaznovano Peterlinovo preteklost in to, da je dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, mu je dosodilo, kot je povedal sodnik, razmeroma visoko, a primerno kazen. Upoštevalo je namreč dejstvo, da je več desetletij dobesedno maltretiral družino in ji povzročil hude čustvene posledice ter vztrajal pri »parazitskem nedelavnem« načinu življenja.

Sin pokojne: Rebrca so izmišljotina

To so namreč pred tem potrdile tri priče: mož pokojne Jože Jenko ter hči in sin pokojne Nataša Cencelj in Sašo Peterlin. Nataša Cencelj je tako med pričanjem komaj zadrževala solze, ko so besede nanesle na njeno mamo. Povedala je, da nikoli niso imeli urejenih odnosov z obdolžencem in da jih je ta psihično maltretiral. Vse skupaj se je začelo po tem, ko je izvedel, da je bil po smrti mame in očeta razdedinjen (upravičen je bil namreč le do dvanajstine premoženja), in ker se s tem ni strinjal, je takrat začel vsem groziti. Prav zaradi tega se je leta 2007 odločila, da se z možem izseli iz družinske hiše, saj ni želela, da bi take pritiske doživljali njeni otroci. Povedala je tudi, da je proti družini vlagal številne tožbe, ker je bil upravičen do brezplačne pravne pomoči, in da se je dobro zavedal, kaj dela, saj ni zamudil nobene pritožbe. Izrazila je tudi prepričanje, da je moral mamo na tistega usodnega dne presenetiti, saj je s seboj vedno nosila mobilni telefon. Tega so namreč takrat našli v spalnici.

Peterlina so se tako bali vsi domači, tudi zdaj pokojna Antonija, je povedala Cencljeva in v solzah dodala: »Kadar koli sem ga videla, se je v meni vse treslo.« Glede svinjskih rebrc, ki naj bi bile po Peterlinovih besedah vzrok za napad na njegovo sestro, pa je priča zgroženo povedala, da je to velika laž. »Kakšna rebrca?! Kako si lahko to izmišljuje!« je povedala in dodala, da ga njena mati nikoli ni pošiljala v trgovino. To je potrdil Jože Jenko, ki je pri tem dodal, da Peterlinu niti kuhala ni nikoli. »Živel je na moj račun, žena in jaz sva ga vzdrževala,« je povedal. »On se je obnašal, kot da je glavni pri hiši. Vedno je bil konflikten, vedno je vsiljeval svoje ideje, glede na to, da je bil prepričan, da je polovico premoženja njegovega,« se spominja.

Vse skupaj je, kot pravi Jenko, vplivalo na psihično stanje njegove žene, saj je morala ta zaradi strahu pred bratom obiskovati psihiatra. Nič lepega o stricu ni znal povedati niti Sašo Peterlin, ki se je med pričanjem spomnil, kako ga je verbalno napadal že, ko je bil majhen otrok. Med zadrževanjem solza je tako povedal, da ga je vedno preziral in ga vseskozi dajal v nič. Prav tako je potrdil, da so bile razmere doma katastrofalne, da ni hotel nič delati in da niti drugim ni dovolil, da bi lahko doma kaj naredili.

»Svinjska rebrca so čista izmišljotina,« je še povedal. Kot priča je nato nastopila še hčerka obdolženca Erika Peterlin, ki je povedala, da z očetom že več let nima večjih stikov. Vedela je, da je v sporu s teto zaradi 800 evrov in da je potekala javna dražba. Oče ji je nekoč povedal, da ima s teto težave in da ga želijo vreči iz hiše. Čeprav je bil z Antonijo v sporu, pa, kot je povedala, do nje ni kazal sovraštva. Njegovo ravnanje se njej tako zdi čisto nerazumljivo. Po tragičnem tretjem novembru je obiskala sorodnike, ki so ji, kot je povedala, dejali, da je bilo v hiši v zadnjem letu in pol mir in da jim ni jasno, kako se je lahko to zgodilo.

Peterlinov odvetnik Andrej Žabjek je po koncu sojenja povedal, da se bodo na sodbo pritožili, saj, kot je povedal, bolnika ni mogoče obsoditi na zaporno kazen, ampak ga je treba zdraviti. Tožilka Petra Vugrinec pa je povedala, da se bodo glede pritožbe odločili po tem, ko bodo še enkrat poslušali izpoved sodnega izvedenca. 


Bil je prestrašen, ne jezen

Peterlin je v zagovoru povedal, da mu je sestra v sobo zjutraj prinesla krof in ga nato prosila, če bi lahko šel v trgovino po mrežno pečenko ali svinjska rebrca. Ko se je vrnil, pa sestra, kot je povedal, ni bila zadovoljna z nakupom rebrc. Ko mu je nato popoldne v sobo prinesla jogurt, naj bi mu rekla, da je norec in da so norci za v norišnico. »Čisto se mi je film utrgal, ko mi je rekla, da naj grem v bolnišnico,« je povedal. Sestra naj bi mu nato grozila z nožem in potem se ničesar več ne spomni. »Prestrašil sem se, ker je šla z nožem proti meni,« je povedal in dodal, da nanjo ni bil jezen. Se je pa ob tem spomnil, da je bil razdedinjen, »ker so mami oprali možgane«. Čisto se mi je film utrgal, ko mi je rekla, da naj grem v bolnišnico.

 

Deli s prijatelji