BREŽICE – Če so si v Dobravi ob Krki in vaseh v okolici Podbočja oddahnili, odkar je njihov sokrajan Darko Kuhar v priporu, pa bodo morali številni v prihodnjih dneh decembra na brežiško sodišče, kjer bodo poskušali razjasniti ozadje cele serije vlomov in tatvin v tamkajšnje hiše in vikende pa tudi streljanje na Kuharjeve sosede. Na sodišču bodo pod drobnogled vzeli tudi smrtonosno električno past, ki je pričakala policiste, ko so hoteli na Kuharjevem domu opraviti hišno preiskavo. Serijo tatvin je že priznal Darkov prijatelj Martin Kovač, ta je zdaj v priporu zaradi brutalnega umora Andreja Cekute, v živo predvajanega na facebooku, Martinov brat Slavko, ki naj bi tudi pajdašil z obtoženima, pa si očitno ne želi pred roko pravice, saj se na vabilo sodišča ni odzval.
Darko Kuhar je imel tokrat na brežiškem sodišču odgovore na vse očitke: on ni nič kradel, v zidanicah in hišah, kamor naj bi vlomil, ni bil nikoli, električna past tako in tako ni bila priključena na elektriko in jo je naredil že pred leti »kar tako, brez zveze«, malo se je pač igral z elektriko.
Kar so zasegli pri njem v hišnih preiskavah, je našel v zabojnikih za smeti, po njih je namreč brskal, da je našel kaj za pod zob, saj se je tako preživljal.
A že prva priča ga je postavila na laž. Eden od domačinov je namreč ostal brez 50 litrov vina, dveh odej, blazine, fraktometra, plastičnih posod, rokavic in še česa. Kar veliko tega so našli pri Kuharju, a ta je trdil, da so policisti občanu vrnili stvari, ki so bile njegove, čeprav je imel občan na teh posodah zapisani začetnici svojega imena in priimka. Kar težko je torej verjeti, da bi Kuhar na svoje plastične posode zapisal inicialke nekoga iz vasi. A trdil je, da je vse to našel v kontejnerju.
Mama zaprta zaradi umora
Je pa Posavec opisal svoje težko življenje, ki je bilo zaznamovano že v zgodnjem otroštvu, ko je njegova mama ubila svojo mamo, njemu je bilo takrat štiri leta. »Fotra so odpeljali na policijo v Kostanjevico, ker so mislili, da je on ubil staro mamo, tam pa je naredil samomor. Mene so dali v rejništvo, dokler ni mama prišla iz zapora. A tudi potem je bolj slabo skrbela za nas otroke. Jesti ni bilo. Ponoči sem po Dobravi po zabojnikih brskal, da sem našel kaj za jesti, domov sem prinesel tudi kaj drugega še uporabnega, tudi z deponije v Krškem,« je nadaljeval. Da bi sosedu populil živo mejo? Ma kaki! Mu uničil domofon? Sploh ne! Mu vzel LCD-televizor? Ne. Da bi z zračno puško streljal v sosedove hiše? Kje pa!
»Včasih sem res za hišo na tarčo streljal, a kaj ko sem čorav in nič ne zadenem. Tudi drugi imajo puško, sosed, na primer.« In kdo je mimo števca napeljal elektriko? To naj bi naredil zdaj že pokojni prijatelj Joško, ki je bival pri Kuharju, ko je bil ta v zaporu. A kaj veliko Kuhar elektrike tako in tako ni mogel porabiti, ko pa je imel vsega eno žarnico. In ko mu je zagovornik Zoran Dular predlagal, naj si pri sodnici Danijeli Knez Molan ogleda fotografije elektro inštalacije, ki bi lahko tudi ubila katerega od mož v modrem, ko so prišli na njegov dom, da bi naredili hišno preiskavo, je odvrnil, da ne bo pogledal, ker tako in tako nič ne vidi. »In kolikšno imate dioptrijo?« je zanimalo sodnico. »Ne vem, ker nisem bil pri dohtarju,« je odvrnil.
Pri zdravniku je bil pred leti, že dolgo je tega, saj niti nima urejenega zavarovanja, ima pa zaradi prometne nesreče, v kateri je bil kot sopotnik udeležen v letu 1987, v njej je voznik umrl, še vedno kup zdravstvenih težav, med drugim ga zapušča spomin. »Imel sem dvakrat zlomljeno nogo, koleno zdrobljeno, rebra počena. Komaj sem preživel. Zato imam zdaj nogo zjebano, križ tudi, pa zvito hrbtenico, zaradi vseh težav so me tudi služenja vojske oprostili. Kako naj bi torej plezal po strehi, da bi vlomil v zidanico?« je namesto odgovora postavil retorično vprašanje Kuhar, ki ni vedel nič niti o ukradenih registrskih tablicah. Po obtožbi naj bi namreč v samo mesecu dni v okoliških vaseh izginilo šest tablic, ki naj bi jih izmaknil prav Kuhar. »Ne vem, kaj bi z njimi! Nobene niti niso našli pri meni,« je bil odločen oče šestih otrok, starih od 16 do 28 let, ki jih ima z dvema partnericama. Otroci ga pridejo kdaj pogledat, s sestrama nima stikov, mama pa mu je umrla lani. »Na zapuščinsko nisem šel, nisem imel s čim. Sem pa dedič, a ker je bila mama v domu, ne vem, kako bo s plačilom oskrbe, saj jaz nisem nič plačeval,« je še povedal. A bolj kot to bo zanj pomembno, ali bo spoznan za krivega dolgega seznama grehov, zaradi katerih mu grozi kar več let zaporne kazni.
»Da bi sosedu populil živo mejo? Ma kaki! Mu uničil domofon? Sploh ne!« |
