VOZNIK V SOLZAH

Natakar (18) za volanom zaspal, treščil in ubil znanko

Objavljeno 08. november 2015 10.47 | Posodobljeno 08. november 2015 10.48 | Piše: Boštjan Celec

Osemnajstletni Blaž Grad je v nesreči vzel življenje Frančiški Levičnik.

Takoj po nesreči na Litijski se je opravičil Levičnikovim. Foto: Marko Feist

LJUBLJANA – Na Litijski cesti se je nekaj pred 8. uro zgodila prometna nesreča, v kateri je 18-letni voznik trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je vozil 81-letnik. Ta in njegova 76-letna sopotnica sta se hudo poškodovala, lažje pa 18-letnik, ki je vozil v smeri proti Bizoviku in je domnevni povzročitelj nesreče.

Kaj sem naredil?!

Blaž Grad, ki je imel vozniško dovoljenje šele nekaj mesecev, je 7. decembra 2013 vozil tourana, pri hiši Litijska cesta 68 pa je iz malomarnosti kršil zakon o pravilih cestnega prometa, saj je čez ločilno črto zapeljal na levo smerno vozišče, tam pa čelno trčil v Hyundaiev H100, ki ga je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal Mihael Levičnik. Sopotnica v njegovem vozilu Frančiška Levičnik se je v nesreči tako hudo ranila, da je 9. januarja umrla zaradi poškodb glave, možganov in drugih organov. Tudi Levičnikovo življenje je zaradi vdora zraka v prsno votlino in osrčnik nekaj časa viselo na nitki.

Zdaj 20-letni Ljubljančan je vso noč delal kot natakar v lokalu Franci na balanci, zjutraj pa se je peljal proti domu, ko ga je preprosto premagala utrujenosti in je za volanom zaspal. Zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti s smrtnim izidom se je srečal z okrožnim kazenskim sodnikom Marjanom Pogačnikom. Če krivdo prizna, se je tako glasila ponudba tožilke Jerneje Pielick: »Leto in mesec zapora in polletna prepoved vožnje motornih vozil kategorije B. Zaradi eventualnega predloga tožilstva za alternativno prestajanje kazni pa predlagam tudi obtoženčevo zaslišanje.«

Grad je priznal, nato pa zmogel le nekaj besed, saj so ga premagale solze. »Počutim se tako krivega, krivega za to, kar se je zgodilo. Šel sem v bolnišnico obiskat gospoda in gospo, opravičil sem se gospodu. Bil sem pri njunih sinovih, tudi tam sem se opravičil. Ko je gospa umrla, sem šel na pogreb ...«

Blaževa mati Aleksandra je o tem, kako hudo je tragedija pretresla vso družino, najbolj kajpak sina, povedala: »Še vedno je hudo. Doma si o tem sploh ne upamo pogovarjati več, ker takoj začne jokati. Najhujše je bilo prvo obdobje po nesreči, nenehno sem ga kontrolirala, saj sem se bala, da bi bo kaj naredil. Samo vpil je: 'Kaj sem naredil, kaj sem naredil?!' Doma imamo lokal, a sem mu rekla, naj gre poskusit še kje drugje delati. Žal je bil tistega jutra zelo utrujen in se je zgodilo, kar se je.«

Z Levičnikovimi se poznajo. »Živimo v istem kraju, pri njih kupujemo zelenjavo. Že dan po nesreči sva šla k njim, opravičil se jim je. Tolažili so ga. Tudi gospod ga je v bolnišnici tolažil, češ da se lahko zgodi vsakemu in da mu je že oprostil.«

Po nesreči
ravnal pravilno

Nenavadna zgodba. Mladi voznik je zaspal in zakrivil smrtno prometno nesrečo. Tožilka, ki je zanj sprva zahtevala celo leto in pol pravega zapora, si je po zaslišanjih premislila in predlagala leto in mesec zapora, »a naj se kazen nadomesti z delom v splošno korist, za vsak dan zapora dve uri dela«.

Gradov odvetnik Primož Cegnar pa je menil, da bi bila taka kazen prestroga in da bi moralo sodišče kot olajševalno okoliščino upoštevati, »da Levičnikova nista bila privezana. Iz izvedenskega mnenja medicinske stroke izhaja, da če bi bila, ona ne bi umrla, on pa ne bi bil tako hudo ranjen. Ker gospa ni bila privezana, je padla iz avta in pri padcu dobila hude poškodbe glave. Dajte mu zato možnost, da nemoteno študira, delo v splošno korist bi ga le obremenjevalo, 780 ur bi moral delati po mojem izračunu, pogojna obsodba bi bila zato edina primerna.«

Očitno se je mladi študent prvega letnika sodniku Pogačniku dovolj zasmilil, ko je ponovil: »Zelo hudo mi je, da sem storil tako napako. Toda bil bi vam hvaležen, če bi bila sankcija taka, kot jo je predlagal moj odvetnik, saj bi se rad popolnoma posvetil študiju.«

Kazen se je zato glasila leto in mesec pogojne kazni s preizkusno dobo treh let, in šest mesecev prepovedi vožnje motornih vozil kategorije B. »Posledic hude prometne nesreče se ne da sanirati, to breme boste morali nositi sami. Niste bili stari niti 19 let, ko ste zagrešili to kaznivo dejanje, vendar je vaše ravnanje po nesreči vredno vse pohvale, od marsikaterega udeleženca prometne nesreče tako zaman pričakujemo. Če nekomu življenja že ne morete vrniti, ste storili pravilno, ko ste obiskali poškodovance, bili na pogrebu ... Ni bilo alkohola, niste vozili predrzno ali nevarno, izkazali ste se kot v celoti urejena osebnost. Moj sklep je, da bo s pogojno kaznijo dosežen namen kaznovanja, in čeprav je tri leta nekoliko daljša pogojna doba, je tako zato, ker ste še vedno ne povsem izkušen voznik. Zato bodite v tem času zelo pozorni, ko boste spet smeli voziti avtomobil, saj je odvzem vozniškega dovoljenja za določen čas za nas obligatoren,« je v imenu ljudstva sklenil sodnik. 

Deli s prijatelji