Nasilna upokojenca
 so prepoznali na FB

LJUBLJANA, MARIBOR – Nekdaj, ko svet še ni bil povezan s spletom, je bilo bolj preprosto biti neznan(ec) v širnem svetu; nato so se ljudje povezali in informacije danes dobesedno tečejo skozi zaslone na naših napravah. Policisti zdaj osumljence lovijo prek računalniškega projekta Face Trace, v katerem računalniki primerjajo obraze ljudi, da izluščijo pleve. A še vedno drži dejstvo, da računalniki ne morejo biti tako uspešni, kot je kombinacija človeškega očesa in spomina.

Ta teden je v javnosti zakrožila zgodba Ljubljančanke Nataše Surtov, ki je pred dobrimi desetimi dnevi parkirala vozilo pred šišenskim lokalom Lepa žoga, neposredno ob Celovški cesti, okoli njega pa kraljuje gozdiček železnih količkov. Avto je – s prižganimi štirimi smerniki – nepravilno pustila kar na kolesarski stezi, saj naj bi samo za minuto skočila v lokal. Pregovorno nasršeni ljubljanski kolesarji so jo menda grdo gledali, nato pa je padlo.

Nasilna upokojenca

V obračun z mlado voznico sta se zakadila dva – upokojenca! »Rekla sem, naj se umirita, da bom avto takoj premaknila in da če gredo lahko kolesarji mimo, gresta lahko pa tudi pešca,« je opisovala dogodek. Nato je upokojenec s pestjo najprej zlomil zunanje ogledalo na avtomobilu, zatem naj bi se spravil še na njo, pri čemer naj bi mu pomagala upokojenka, ki se je pravičniško opogumila. Ena izmed mimoidočih je Nataši svetovala, naj starejši par fotografira, da bo imela dokaz.

Ker ima danes tako rekoč vsak sodoben telefon tudi zmogljiv fotoaparat, je to storila, opis početja in sliko starejšega para pa delila na družabnem omrežju facebook. Njeno objavo je delilo nekaj sto ljudi, po štirih urah pa je eden tistih, ki so jo videli, prepoznal obe osebi. Tiskovna predstavnica ljubljanske policijske uprave Nataša Pučko zaradi tajnosti predkazenskega postopka podrobnosti ni mogla predstaviti, a je potrdila opisan potek dogodka. »Oškodovanko sta fizično napadla dva starejša občana zaradi nepravilnega parkiranja. Prav tako je eden od njiju poškodoval njeno vozilo. Oškodovanka je v dogodku občana tudi fotografirala in fotografije posredovala policistom.« Zdaj policisti vodijo predkazenski postopek v smeri suma storitve kaznivega dejanja nasilništva, o vseh ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo.

To pa še zdaleč ni edini primer, da domača javnost na podlagi fotografij izsledi osumljence ali celo storilce kaznivih dejanj; podrobnejše bralce črne kronike je jeseni zaposloval nenavaden tatinsko-roparski dvojec, ki je kradel – hitre srečke. Zgodbe so si podobne: najprej sta hotela kupiti srečke, nato sta jih prodajalki iztrgala, vmes ji grozila z nožem, sostorilec pa je oprezal naokrog. V svojem početju pa sta bila oba možakarja (pozneje se je izkazalo, da gre za dvajsetletnika s Pragerskega) precej nepremišljena, saj sta se na plenilske misije odpravljala kar v kratkih majicah, brez kap, lažnih frizur (oba imata obrito glavo), samo eden si je nadel očala. »Ko smo javnosti posredovali fotografije in so jih objavili v medijih in na spletu, smo nekaj dni pozneje izsledili prvega storilca, čez nekaj dni pa tudi drugega,« je potrdil Miran Šadl z mariborske policijske uprave.

Posnetek je,
tat (še) neznan

A tudi če imate štiri nadzorne kamere in ponujate 200 evrov nagrade, to ni garancija, da boste izsledili storilca; o tem so se prepričali na mariborski zasebni univerzi Alma Mater Europaea (AME), kjer so nadzorne kamere na petek, 13. novembra, posnele tatu, ki je vstopil v notranjost, se sprehodil do enega izmed prostorov, ukradel denarnico ter se sprehodil ven. »S posnetka je razvidno, da pred vsemi kamerami drži roko pred obrazom. Še zunaj je vedel, kje so kamere,« pojasnjuje Jurij Toplak z AME. Iz posnetkov nadzornih kamer so zložili tudi slabe pol minute dolg video, ki ga je prek facebooka delilo na desetine ljudi, slike so objavili tudi mediji. Zastonj.

»Dobili smo dve sporočili, za koga bi lahko šlo, in ju posredovali policiji. A ni šlo za pravega storilca,« opisuje Toplak, ki opozarja, da je imel tat tudi zelo svojstveno hojo in gibanje, kar je razvidno z videoposnetkov. A tudi posnetki kamer (v stavbi, ki jo AME najema) niso tako dobre ločljivosti, da bi na njih – kot v kakšnem znanstvenofantastičnem filmu – lahko prepoznali obraz. Po drugi plati pa za točno informacijo o storilcu še vedno ponujajo 200 evrov nagrade z namenom, da takšna dejanja preprečijo. Tisti, ki so jih odkrili prek družabnih medijev in fotografij, pa so si zagotovo zapomnili lekcijo: tudi če med kaznivim dejanjem v bližini ni ljudi, lahko en posnetek zadostuje za prepoznavo. Moč družabnih medijev je danes očitno večja, kot se marsikdo zaveda.