VOZIMO PREVIDNO

Na Gorenjskem umrlo že 10 udeležencev prometnih nesreč

Objavljeno 04. november 2015 12.00 | Posodobljeno 04. november 2015 12.00 | Piše: S. U.

Ni dneva, da gorenjski policisti ne bi bili obveščeni vsaj o eni prometni nesreči.

KRANJ – »Praktično ni dneva, da policisti ne bi bili obveščeni vsaj o eni prometni nesreči. Gorenjski policisti so jih letos obravnavali že preko 1400. V teh nesrečah je umrlo 10 udeležencev, v približno 400 nesrečah pa so se udeleženci telesno poškodovali. Največ nesreč so policisti obravnavali na cestah v naseljih, kjer se je zgodilo približno 2/3 vseh nesreč, najmanj pa na avtocesti, kjer je delež nesreč manj kot 8 %. V naseljih je tudi največ mrtvih in poškodovanih udeležencev. Po vzrokih najbolj izstopajo nepravilna stran oz. smer vožnje, neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in varnostna razdalja. Ti so povzročili več kot polovico prometnih nesreč, zelo pogost oz. najpogostejši vzrok, posledica česar je največkrat samo zvita pločevina, pa so tudi nepravilni premiki z vozili,« opozarjajo gorenjski policisti.

Največkrat poškodovani pešci in kolesarji

Gre za okoli 400 nesreč letos, v katerih vozniki sprememb smeri vožnje ali premikov niso opravili povsem varno. Največkrat so poškodovani pešci in kolesarji. Najkritičnejši čas je med 15. in 18. uro, najmanj pa med polnočjo in 6. uro zjutraj. V povezavi s hitrostjo in posledicami v prometnih nesrečah so najnevarnejši odseki Kranj–Spodnji Brnik, Češnjica–Škofja Loka, Cesta Staneta Žagarja v Kranju in Alpska cesta v Radovljici ter Škofja Loka–Gorenja vas in Ljubelj–Bistrica pri Tržiču.

Policija opozarja

»V izognitev nesrečam vozite po predpisih ter previdno in varno, upoštevajte pa, da vožnja jeseni ni primerljiva s poletno vožnjo, ker prinaša nekatere edinstvene nevarnosti na cestah. Temperature so že bistveno nižje, vozna površina pa je na nekaterih delih ceste lahko prekrita tudi z odpadlim listjem, ki se v kombinaciji z mokro cesto lahko spremeni v drsalnico. Bistveno več je tudi megle, kar za voznike pomeni slabšo vidljivost, v kombinaciji s hitrostjo in neustrezno varnostno razdaljo pa je tudi vzrok za prometne nesreče. Moteča je tudi sončna bleščavost. Ob slabši vidljivosti naj bo varnostna razdalja zato daljša, hitrost pa nižja. Dodatno nevarnost povzročajo še divjad na cesti in zamrznjena, neočiščena ali zarošena stekla na vozilih – zmrzal je treba očistiti tudi s stranskih ogledal. Več pozornosti naj vozniki namenijo še pešcem, ki pa naj tudi sami poskrbijo za svojo vidnost in naj bodo previdni.«

 

Deli s prijatelji