Milko Novič je umoril direktorja Kemijskega inštituta

LJUBLJANA – »To je sramota, poglejte me v oči, sodnica, to je sramota!« se ena od podpornic Milka Noviča ni mogla zadržati, potem ko je sodnica poročevalka Stanka Živič na kratko obrazložila odločitev tričlanskega senata višjih sodnikov, ki je zavrnil pritožbo obrambe in potrdil sodbo prve stopnje. Kot je znano, je bil Novič zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika aprila letos obsojen na 25 let zapora. Novič je sodbo sprejel tiho in s krčevito stisnjenimi dlanmi, malo manj tihi pa so bili njegovi podporniki, ki so znova napadali tako sodstvo kot medije.

Naj spomnimo, da je okrožna sodnica Špela Koleta presodila, da je bil prav Novič tisti, ki je 16. decembra 2014 na ljubljanskem Viču pred lokalom Via Bona z dvema streloma v glavo pokončal Jamnika. Tja naj bi se pripeljal s kolesom, dejanje pa storil iz brezobzirnega maščevanja, ker je Jamnik leta 2009 podpisal njegovo odpoved. Policija je sicer na kraju zločina odkrila samo en tulec, pištole oziroma strelnega orožja pa ni nikoli našla.

Sodba ni temeljila na indicih

»Pritožba je neutemeljena, potrdi se sodba prve stopnje, obtoženemu se podaljša pripor,« se je glasil kratek izrek. Postopek je bil dolgotrajen in mučen tako za obtoženega Noviča kot za družino pokojnega Jamnika, je povedala sodnica in poudarila, da je obramba večkrat povedala, da naj bi sodba temeljila na indicih, ne dokazih, »a ne gre za indice, sodišče je namreč upoštevalo to, kar je naredil, in ne tistega, česar ni«.

Po mnenju višjega sodišča so zmotne trditve zagovornikov, da je bil Novič obsojen brez dokazov, najbolj obremenilni so prav GSR-delci, ki so bili najdeni tako na njegovem telesu kot na jakni.

»Delci GSR oziroma sledi delcev so bili najdeni, zato si ne gre zatiskati oči. Obramba je izpodbijala kredibilnost Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), češ da v času preiskave ni bil akreditiran prav za tovrstno metodo, a so že od leta 2010 akreditirani za kriminalistične preiskave,« je povedala Živičeva in dodala, da ne drži, da sodišče ni preverjalo izvedenskega mnenja, saj je postavilo tudi dva nemška izvedenca.

Primer Michaela Stephana ni povezan z Jamnikom

Drugi sklop okoliščin, ki naj bi nakazoval na to, da Novič morda ni pravi storilec, je bila uvedba preiskave zoper 54-letnega Michaela Stephana, sodelavca Kemijskega inštituta, ki je osumljen napeljevanja k umoru enega vodilnih na inštitutu Janeza Plavca, ki je od 20. oktobra v priporu. Ker je bil tudi on med osumljenci za umor Janka Jamnika, »ki pa se ni odzval vabilu policije na zaslišanje«, je obramba zahtevala vpogled v spis, ki je zaradi poteka preiskave tajen. Sodišče se je s spisom seznanilo, prebralo tudi dve izjavi, a, kot je danes povedala Živičeva, dvomi o bistvenih okoliščinah niso bili vzbujeni.

»Dokazno vrednost poleg GSR-delcev imajo tudi prilagajanje in spreminjanje Novičevega zagovora, časovni okvir alibija, ujetje Novičevega mobilnika na območju bazne postaje Vič, zanimanje o nakupu orožja, seznam za fentanje, Jamnikova fotografija na računalniku, čiščenje kolesa, vse to kaže, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno,« je pojasnila sodnica. In še: »Kazen je visoka, a tudi cena za življenje je visoka.«

Obramba je sicer po tistem, ko je sodišče zavrnilo zaslišanje treh prič, v končni besedi znova opozorila na nedoslednosti v obtožbi in predlagala oprostilno sodbo, na drugi strani pa je tožilstvo menilo, da je dokazni postopek dokazal, da je storilec prav Novič. »Sodba je krivična, potek sojenja pa prirejen,« je v svoji končni besedi poudaril Novič in odgovoril na nekaj izvajanj tožilke Blanke Žgajnar. »Vsi skupaj smo verjetno seznanjeni s tem, kakšne priprave so potrebne za profesionalno izvedbo umora, a sodišče ni dokazalo niti enega elementa; ni orožja, ni kontaktov, ni iskanja finančnih sredstev, ni iskanja pomoči. Ker s tem nisem imel nič,« je svoj govor sklenil na 25 let zapora obsojeni Novič. Sodba je pravnomočna, kar pomeni, da bo Novič nastopil prestajanje zaporne kazni, skoraj zagotovo pa bo na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, a ta ne zadrži njenega izvajanja.