Med velikonočno mašo požigal pri župniku

VIŠNJA GORA – Krajanki, ki sta se udeležili sobotnega večernega bedenja po mraku oziroma velikonočne vigilije v do zadnjega kotička napolnjeni višnjegorski cerkvi, se spominjata, da je med farani sredi maše kar naenkrat završalo. Eden od okoliških stanovalcev je namreč pritekel v cerkev in povedal, da za cerkvijo in župniščem gori gospodarsko poslopje. »Precej ljudi se je zapodilo iz cerkve, saj so imeli v bližini te stavbe parkirane avtomobile, da so jih spravili na varno.« Višnjegorski župnik Janez Mihelčič pa o tem, kako je med maševanjem izvedel, da so zublji zajeli stavbo za župniščem, na kratko odvrne: »Nekdo je pač rekel, da gori, šel sem ven pogledat in res je gorelo. Ko smo končali sveto mašo, pa so bili gasilci že pridni.«

Več stoletij stari oltarji so na varnem

Nacionalna uprava za zaščito in reševanje je poročala: v soboto ob 21.38 je na Žabjeku v Višnji Gori zagorelo gospodarsko poslopje župnije Višnja Gora. Požar so lokalizirali in pogasili gasilci PGD Stična, Višnja Gora, Kriška vas, Vrh nad Višnjo Goro in Ivančna Gorica. Uničil je ostrešje objekta, velikega 25 krat 15 metrov, in prostore, v katerih je bil spravljen material župnišča. Od tretje ure pa do jutra je na kraju dogodka ostala gasilska straža PGD Višnja Gora.

Operacijo gašenja je vodil poveljnik višnjegorskih prostovoljnih gasilcev Jože Miklavčič. »O požaru smo bili obveščeni na ustaljen način, s tihim alarmiranjem prek centra za obveščanje. Je pa res, da je bilo na maši tudi nekaj naših članov, ki so že pred pozivom pohiteli do gasilskega doma ter se pripravili na intervencijo. Da bi na prizorišču poskušali kar takoj sami nekaj storiti, ne bi imelo smisla in bilo bi tudi prenevarno, saj se je ogenj na višini hitro širil.«

Z gašenjem požara, ki je izbruhnil v podstrešnem prostoru poslopja, se je spopadlo 87 gasilcev iz petih društev, ki so izvozili s trinajstimi vozili. »V bistvu so bila štiri društva najpozneje v dvajsetih minutah po pozivu pri gorečem poslopju, PGD Ivančna Gorica pa je bila zaradi dodatne dobave vode aktivirana pozneje. Ko smo prispeli, se je požar že močno razplamtel in se je tudi hitro širil. Streha je bila v ognju. A v eni uri smo ga imeli pod nadzorom, čez dve uri je bil popolnoma pogašen, še dve uri smo potrebovali, da smo pogasili tudi vsa možna žarišča ter odkrili streho,« pravi Miklavčič.

V podstrešnem prostoru naj bi zgoreli pripomočki za oratorij in pasijon, »v glavnem je šlo za lahko gorljive materiale, denimo kulise za razne igre, jaslice, bilo je tudi nekaj drv ter preostala krama, ki se običajno znajde na podstrešjih,« pravi Miklavčič in upravičeno pohvali svoje gasilske kolege, saj so iz poslopja pravočasno odnesli tri dragocene oltarje. »So iz podružnične cerkve, ki jo obnavljajo, zato so bili tukaj le začasno shranjeni. Stari naj bi bili okrog 300 let, njihova vrednost je neprecenljiva. In hvala bogu pravzaprav, da so bili v pritličju, da jih je varovala tudi betonska plošča. Zelo smo pazili, da jim ogenj in vročina nista škodovala, da jih nismo zalili z vodo ter da smo jih torej nepoškodovane odnesli na varno.«

Kaznivo dejanje požiga

Višnjegorski gasilski poveljnik v nedeljskem dopoldnevu o vzroku za nastanek požara ni hotel ugibati, čeprav so ravno tedaj po pogorišču brkljali policisti in forenziki. Toda nekaj je že moral slutiti: »V zgornjem delu, kjer je torej začelo goreti, je namreč zelo malo morebitnih virov vžiga. Praktično ni elektrike, tam gor ne živi nihče, nihče ne kuha. V bistvu niti ne ostane veliko možnosti pri iskanju odgovora na vprašanje, zakaj je zagorelo.«

Že nekaj ur pozneje je prvi odgovor javnosti ponudila uradna govorka PU Ljubljana Nataša Pučko: »Okrog 21.40 smo bili obveščeni o požaru v Višnji Gori, kjer je zagorel pomožni objekt ob župnišču. Gasilci so požar pogasili, policisti pa so območje zavarovali in so v nedeljo, ko so bili za to izpolnjeni pogoji, začeli ogled kraja. Dosedanje ugotovitve kažejo, da je požar na objektu, ki je delno zidan in delno lesen, posledica kaznivega dejanja požiga. Nastalo je za nekaj tisoč evrov škode.«

Višnjegorski župnik se ne ukvarja z razmišljanjem o tem, kdo in s kakimi motivi bi se ali se je s požigom sredi velikonočne vigilije spravil na eno od cerkvenih poslopij. Raje pokloni priznanje gasilcem iz domačega in okoliških društev, ki so znani po tem, da zelo dobro sodelujejo in si tudi ob podobnih intervencijah vselej priskočijo na pomoč. »Škoda je nastala, vendar pa je morda res najpomembneje, da so ostali oltarji podružnične cerkve sv. Ožbolta v Leskovcu nepoškodovani. Kaj naj rečem? Lahko se le iskreno zahvalim članom gasilskih društev, ki so sodelovali pri gašenju. Bili so hitri, pogasili so, vse so porihtali in pospravili ter do jutra držali stražo.«

Kar naporen konec tedna, kajne gospod župnik, saj so si velikonočne maše in drugi verski dogodki ob tem prazniku kar sledili? »Bilo je za zdržati.« Toda velikonočni prazniki zaradi tega, kar se je v sobotnem večeru zgodilo ob višnjegorskem župnišču, niso minevali ravno najlepše? »O, to pa ne bo držalo, taki prazniki so vselej lepi,« zatrdi Janez Mihelčič.