Mančić nedolžen, strelec svoboden

KRŠKO – Sedemintridesetletni Elvin Pupović, ki si je na krškem sodišču, kamor je prišel kot oškodovanec oziroma človek, na katerega so streljali, ga torej hoteli ubiti, neprestano brisal pot z obraza, pil vodo, vzdihoval in debelo požiral ter kar naprej zapuščal sodno dvorano in kalil sodni mir, ima v življenju pravzaprav zelo veliko srečo. Štirikrat so ga že hoteli ubiti; enkrat je bil v strelskem obračunu ranjen, drugič so proti njemu izstrelili kar 36 nabojev – pa se storilcem ni zgodilo nič. Tako kot tudi ne v zadnjem primeru, v strelskem obračunu, ki se je zgodil 29. avgusta 2013 v Sneberjih. Z razdalje dvajsetih metrov je nekdo streljal na Pupovića, ki je sedel v avtu. En naboj je zadel avto, na tleh pa so našli dva tulca. Edini očividec strelskega obračuna ni mogel prepoznati strelca, ker se je vse zgodilo v par sekundah. Pupović je policistom dejal, da je nanj streljal Igor Mančić, nato si je premislil in zatrjeval, da ne ve, kdo je bil. Tožilec je zato zaradi pomanjkanja dokazov obtožbo umaknil. Sodišče je izreklo zavrnilno sodbo in stroške postopka naložilo na pleča davkoplačevalcev.

Obtožnica, ki so jo spisali v Ljubljani, kjer je potekal tudi predobravnavni narok – nato pa je bila zadeva prestavljena v Krško –, je 29-letnemu Mančiću očitala poskus umora iz brezobzirnega maščevanja. Dan pred strelskim obračunom sta se s Pupovićem sprla. Mančić je Elvina, sicer znanca, oba pa sta tudi stara znanca policije, poniževal in izzival, zato ga je ta udaril. Mančić ga je udaril nazaj in proti njemu zamahoval z železno palico. Pozneje naj bi mu po telefonu grozil, da ga bo ubil, mu zažgal avto, pobil družino. Dan za tem je Pupović pripeljal v Sneberje, in ko je bil še v vozilu, je nanj začel nekdo streljati. Prepričan je bil, da se Mančić maščuje, in tako je pozneje povedal tudi policistom, a si nato, kot rečeno, premislil.

Tožilec Bogdan Matjašič je umaknil obtožbo, ker ni dokazov, da bi bil ravno Mančić tisti, ki bi hotel umoriti Pupovića. Izpisi z baznih postaj sicer potrjujejo, da je bil v kritičnem obdobju na tem območju, a ni dokazov, da bi on tudi streljal. »Ko je bila podana kazenska ovadba, je bila zadeva videti povsem jasna,« je ob umiku obtožbe povedal tožilec.

Obdolženi je ves čas zanikal, da bi streljal na svojega znanca. Pupović pa je med obravnavo izjavo spremenil. Povedal je, da je bil v šoku in je mislil, da se mu Mančić maščuje, ker sta se pred tem sprla in stepla. Potem je ugotovil, da to ni res. Tudi edina priča, ki slabše vidi, takrat pa ni nosila očal, je videla, da sta bila strelca dva moška, stara do trideset let, višje postave. Tudi oškodovani Pupović je trdil, da je bil strelec višji od Mančića. Zaslišani policist, ki je prispel na kraj dogajanja, je povedal, da je bila prva Pupovićeva izjava, da sta bili na kraju obračuna dve osebi, neznanca. »Če bi vedel, kdo je streljal, bi to povedal policistom,« je prepričan tožilec. Toda Mančića se je domislil šele po tem, ko je začel razmišljati o dogodku. Da je spremenil izjavo, ker bi se ga bal, je po tožilčevem mnenju malo verjetno, saj sta pred razpravno dvorano sproščeno klepetala, na prejšnji obravnavi pa sta se v sodni dvorani celo objela in poljubila. Motiv za streljanje na Pupovića ima sicer več ljudi, saj so nanj že večkrat streljali, je umik obtožnice obrazložil tožilec, tega pa se je razveselil zagovornik Milan Krstič, ki je že na začetku sojenja trdil, da obtožba nima ne dejanske ne pravne podlage.