CELJE – »Zdaj prihaja žalost. Pridejo trenutki, ko se skrijem za svoje misli, v spomine. Vem, zaradi Domna je treba iti naprej, vem, da bi to želel. Bil je izreden fant, to sem mu dolžna kot mama,« je v intervjuju na TV Celje dejala mati Domna Simoniča, Eva Simonič, ki je februarja izginil, konec marca pa so ga našli mrtvega. Domnova mama je s solzami v očeh opisovala, kakšen fant je bil in kako je potekalo njegovo izobraževanje v Londonu.
Vedno je povedal, kam gre
V času, ko je iskanje potekalo, je delala kot stroj pri visokih obratih, pokonci jo je držal adrenalin. »Noči so bile grozne. Čez dan je bilo v sklopu akcij lažje, noči pa so bile moraste. Takrat in še zdaj si pomagam s knjigami.« Pojasnila je, da Domen ni prvi primer izginotja v Dravi. »Precej skupnih imenovalcev je, čeprav je policija to negirala. Povezala sem se z bližnjimi teh dveh izginulih oseb in mogoče je bilo z njihovimi izkušnjami lažje.«
Domnova mama je povedala, da ji, ko so našli njegovo truplo, niso dovolili, da bi ga videla.
Na usodni dan je prišel oče ponj na letališče, šla sta domov v Celje, nato na obisk k babici v bolnišnico, do 17. ure so bili skupaj, nato pa je okoli 21. ure s prevozom odšel v Maribor na obisk k bivši sošolki. »Ko je šel ven, sem ga vedno peljala jaz, ker sva živela na vasi in drugih prevozov ni bilo. Tudi če je šel ven, sem ga vedno odpeljala, okoli treh ponoči pa je zazvonil telefon, naj pridem ponj.«
O usodni noči
»Vedela sem, da je nekaj narobe, ker je bil telefon ugasnjen. Njegov telefon je ugasnil ob 0.50. Zadnji najin pogovor je bil nekaj čez 21. uro. Njegova prijateljica mi je zjutraj ob 10. uri poslala sporočilo, ali vem, kje je Domen. V trenutku sem poklicala nečakinjo in z njo sva začeli poizvedovati in iskati. Poklicali sva v bolnišnice, na policijsko postajo, pridobil se je podatek, kdaj se je telefon ugasnil. To smo vse sami poizvedovali. Potem sem dobila na zvezo Domnovega očeta, na celjski postaji so mu svetovali, naj ne hodi, da je prehitro. Ob 17h je šel na mariborsko postajo, kjer se je potem začelo iskanje,« je pojasnila Simoničeva.
»Zgodba usodnega večera še vedno ni razjasnjena, se še vedno skriva. Na mojo željo je policija stopila v stik z londonsko policijo, kjer so preiskali njegovo sobo in niso našli nič spornega. Preiskavo so opravili tudi v Celju, kjer so ostale njegove stvari. Poleg vseh njegovih učnih obveznosti in rezultatov lahko vedo, da človek ni sposoben tako delovati, če je pod vplivom,« je dejala. V njegovem želodcu so namreč našli psihoaktivne snovi, ki so bile po mnenju mame posledica usodne noči.
