KRAJA

Legendarni Rajmond Debevec še dolgo ne bo vedel, kdo je kriv

Objavljeno 02. december 2017 20.30 | Posodobljeno 02. december 2017 20.30 | Piše: Aleksander Brudar

Goranu Lukiću in Mirzetu Memiću bodo sodili še enkrat. Prvič sta za krajo opreme olimpijskega prvaka dobila vsak po dve leti.

»Škoda je neprecenljiva,« je Debevec potožil po izgubi puške, s katero je postal bronast v Pekingu. FOTO: Matej Družnik

LJUBLJANA – Rajmond Debevec, eden najuspešnejših slovenskih športnikov, bo moral še kar dolgo čakati, da bo končno izvedel, ali za predrzno krajo opreme za športno streljanje v njegovi prodajalni na Dolenjski cesti v Ljubljani in tudi njegove olimpijske puške dejansko stojita Goran Lukić in Mirzet Memić. Ljubljanski višji sodniki so celotno obsodilno sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je vsakemu prinesla po dve leti zapora, razveljavili.

»Ne vem, kaj sem mu rekel, boli me k....«

Sodnica Tadeja Borinc Zebič bo tako spet morala čez celoten postopek in pri tem upoštevati opozorilo višjih kolegov, da sodbe nikakor ne bo smela opreti na izpoved kriminalista Blagoje Saviča o tem, kaj mu je povedala priča, taksist Tadej Mulej, v predkazenskem postopku. Mulej v preiskavi in na glavni obravnavi ni več izpovedoval tako, kot je povedal policistom. Preostali dokazi za sklep, da sta kriva prav Lukić in Memić, namreč po mnenju višjih sodnikov ne zadoščajo. S tem so prikimali zagovornikoma obeh obtoženih Iztoku Drozdku (Lukić) in Borisu Grobelniku (Memić), da je šlo v tem primeru za bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

Povedal več, kot bi smel

Savič je med sojenjem pojasnil, kako je potekala preiskava vloma v trgovino. Ena izmed prič je 29. aprila 2012 okoli 22.30 v bližnji Orlovi ulici opazila kombi, na katerem je bil napis enega izmed ljubljanskih podjetij. Policisti so se odpravili tja in ugotovili, da je kombi najel Lukić, ki je bil v času ropa trgovine na pogojnem izhodu z Doba. Tam so našli pajser oziroma kovinski vzvod, na katerem so lahko razbrali, da je bil kupljen pri trgovcu s tehničnim blagom. Nato so po »enem računu« ugotovili, kdo bi lahko bil storilec, in da je bil predmet kupljen dan pred vlomom. Po pregledu videoposnetka nadzorne kamere pa je Savič prepoznal Lukića kot eno od oseb, ki sta kupovali lomilni drog.

Pri Debevčevih se je medtem oglasil tudi Mulej in tam pustil telefonsko številko, češ da pozna določene okoliščine omenjenega dogodka. Po Savičevem pripovedovanju mu je taksist povedal, da sta v trgovino vlomila obtožena, ki ju pozna. Oba je kot taksist odpeljal do strelišča, a mu nista povedala, da bosta vlomila. Nato je moral opraviti nekaj voženj, medtem je večkrat govoril z Memićem. Slednji ga je prosil, naj pri strelišču pobere Lukića in ga pelje do bližnjega parkirišča, kjer je ob kombiju stal Memić. »In takrat sta vam povedala, da sta odtujila približno 15 pušk in 15 pištol ter srebrnega beemveja,« je Savič na sojenju dejal taksistu. »Mogoče sem preveč bleknil in sem povedal več, kot bi smel. Mogoče ne bi smel povedati, da sem ju vozil, pa se to sploh ne bi zgodilo,« je vse skupaj obžaloval Mulej. »Ne vem, kaj sem mu rekel, boli me k...,« je bil jedrnat. 

 

Deli s prijatelji