NOVO MESTO – Če bi v zaporu poskrbeli za konfliktnega Alžirca, se med dvema pripornikoma ne bi vnel spor, ki se je končal s poškodovanim mezincem, tako je vsaj prepričan Dolenjec Robert Trščinar, ki se je pred štirimi leti sprl s sopripornikom Taharjem Maroufom iz Alžirije. Ta slovenski javnosti ni znan, je pa bolj znan drugi udeleženec konflikta, Trščinar torej, serijski vlomilec in specialni povratnik, ki je pred dobrimi tremi leti, bil je dan samostojnosti in enotnosti, poskrbel tudi za spektakularni pobeg iz ljubljanskega zapora.
Pred štirimi leti je bil v novomeškem zaporu še kot pripornik, v sporu pa je 17. februarja 2013 skupil raztrganino tetive na mezincu, zaradi česar je imel že tri operacije, težave pa so kljub temu ostale, in zato zahteva odškodnino. Trščinar je prepričan, da pazniki v zaporu niso bili dovolj skrbni, če bi bili, ne bi Alžirca, ki so ga na meji dobili brez papirjev, strpali v isto sobo s še tremi ali štirimi priporniki, na kar so ti opozarjali pristojne, saj naj bi Alžirca motilo že, če so igrali šah, sploh pa mu ni bil pogodu Trščinar. Tako je v sobi nastal spor, glasno kričanje sta slišala tudi paznika, in ko je eden pogledal, kaj se dogaja, sta takoj posredovala ter zahtevala, naj se umirijo, a takrat je bilo očitno že prepozno.
Ker imajo zapori civilno odgovornost zavarovano pri Zavarovalnici Maribor, se tožbeni zahtevek 6600 evrov glasi nanjo, tam pa odgovarjajo, da so pazniki delali v skladu s pravilnikom in da je za dogodek kriv Alžirec. Ta se je moral prav zato, ker je poškodoval Trščinarja, zagovarjati na sodišču in je bil zaradi povzročitve hude telesne poškodbe spoznan za krivega in obsojen na tri mesece zapora.
A dejstvo je tudi, da je bil Trščinarjev mezinec pred to poškodbo že sveže poškodovan. Mesec dni prej se je ranil, ko je splezal na stol in hotel odpreti okno. Roko je imel porezano, v bolnišnici so mu rano zašili, zaradi česar so mu namestili longeto, ki so mu jo, kot nalašč, odstranili tik pred konfliktom z Alžircem. Ta ga je tako zagrabil za roko, da mu je strgal tetivo na mezincu, zaradi česar ima Trščinar še zdaj kljub operacijam resne zdravstvene težave. In ko bo prišel na prostost, bo ovirano tudi njegovo delo. Je namreč krovec.
Krovec zbežal po strehi
Da je vešč plezanja po strehah, je pokazal tudi 26. decembra 2013, ravno na dan samostojnosti in enotnosti. Očitno je samostojnost vzel dobesedno in spektakularno pobegnil iz ljubljanskih zaporov, kjer je prestajal 10-mesečno zaporno kazen zaradi neke druge tatvine in čakal še na poziv na prestajanje tri leta in 10 mesecev zapora zaradi še ene velike tatvine. V bivalnem prostoru polzaprtega oddelka je prerezal rešetko na oknu, šel po strehi in se z vrvjo, spleteno iz rjuh, spustil na tla, potem pa preplezal še žično ograjo, in že je bil na parkirišču sosednje bolnišnice, od koder je ušel brez sledi. Da je pobegnil, so v zavodu ugotovili skoraj uro pozneje. Zanj je bila razpisana celo mednarodna tiralica, policisti pa so ga prijeli šele konec marca v Brestanici.
Pravdni postopek je na novomeškem okrajnem sodišču končan, sodniku Marku Zupaniču ostane le, da presodi, kolikšna, če sploh, odškodnina pripada Trščinarju. A na zadnji narok ni mogel priti, saj ni imel prevoza. Pripeljati bi se moral namreč iz našega največjega zapora, Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob. Tam prestaja kazen, ki si jo je prislužil s številnimi grehi. Zadnja sodba ob združitvi kazni se glasi na 7 let in 3 mesece zapora, prislužil pa si jo je s številnimi tatvinami in vlomi. Na sodišču je večkrat zatrdil, da nikoli v življenju ni ukradel niti ene stvari in da je šlo v zadevah, zaradi katerih se je znašel pred roko pravice, za policijske konstrukte. A seznam grehov je tako dolg, da bi težko verjeli njegovim trditvam. Njegov kazenski list je namreč poln, pridno ga polni že od leta 2006, in če je bilo nanj sprva vpisanih več pogojnih kazni, so tem sledile zaporne. Kradel je predvsem kmetijsko orodje in opremo: vitle, žage, brusilke ali kaj drugega, vedno pa robo, ki se jo da hitro spraviti v promet. Na udaru so bile številne kmetijske trgovine. Ko je na primer z združbo vlomil v Agroservis, so odnesli 11 žag, vrednih skupaj več kot 9000 evrov, tiste manj vredne pa so pustili.