Javne hiše ni bilo, mama in sin v tožbo

LJUBLJANA – »Bal sem se, da bom v arestu za nekaj, česar nisem storil. Da bo vse to vplivalo na otroke,« se občutkov iz decembra 2006, ko je skupaj z mamo Marijo Studen, zaradi očitkov o organiziranju prostitucije in trgovanja z ljudmi v lokalu XO v Čirčah za 13 dni pristal v priporu, spominja Miran Anžič. Čeprav sta bila na kranjskem okrožnem sodišču zaradi tega obsojena, mati na leto in štiri mesece zapora, sin pa na tri leta, se je ob vnovični proučitvi primera na višjem sodišču v Ljubljani izkazalo, da je bilo dokazov premalo.

Policisti so dobili namige, da v omenjenem lokalu južnoameriške in slovanske artistke ne plešejo le ob drogu sredi plesišča, ampak naj bi po nalogu matere in pod nadzorstvom sina v zameno za plačilo ponujale spolne storitve. Na delo sta stopila tajna agenta, ki sta v lokal nazadnje prišla 9. decembra 2006, ko sta Mariji dala za seks označene bankovce. Da bi bila čim bolj podobna Gorenjcem, sta plačala storitev s področja prostitucije, po domače kurbarije ali fuganja, kot so to poimenovale artistke iz Čirč, le za eno dekle. Kmalu zatem je bil lokal že poln policistov in kriminalistov.

Mislil je, da se hecajo

Kot je bilo včeraj slišati na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, kamor sta se mama in sin zaradi neupravičenega 13-dnevnega pripora obrnila s tožbo proti državi, so policisti od Studenove najprej zahtevali, naj jim pove, kje je sin. Z njimi se je odpravila do njegovega stanovanja nad lokalom in Miranu, ki je okreval po operaciji, naročila, naj pride dol. »Nisem vedel, za kaj sploh gre,« se je na sodišču včeraj spominjal Miran in dodal, da so mu na misel prihajala številna vprašanja, kot denimo, ali je kdo koga ubil ali je bila kakšna bomba. »Boš potem izvedel,« so mu policisti na kratko odgovorili in mu v lokalu v roke dali »en list«, na katerem so bili nanizani očitki na njegov račun. »Nisem mogel verjeti. Mislil sem, da gre za hec,« nadaljuje.

»Nisem imela stika s sinom in puncami. Vsi smo bili razdeljeni. Tam je bilo od 15 do 20 policistov. Vse so pregledali, mene pa niso dosti zasliševali,« razlaga Studenova in pove, da so jo nato odpeljali v Škofjo Loko. Tam, ko se je spominjala, so zanjo zelo lepo skrbeli oziroma so bili zelo prijazni. V priporu se je znašel tudi Miran. Na sodišču je povedal, da je skupaj s še dvema pripornikoma prvo noč bival v eni majhni sobi, v kateri so bili štiri postelje. Ležal je na pogradu, tako da je imel lahko pregled nad dogajanjem. Sopripornika, kot se je spominjal, sta bila odvisnika. Eden izmed njiju je imel ponoči nekakšno krizo. Ker sta fanta, kot je še povedal, delala težave, je moral biti vso noč buden. Naslednji dan so ga pripeljali v pripor na Povšetovo v Ljubljano, kjer je bilo v sobi še več ljudi. Pravi, da ga je bivanje v priporu zelo pretreslo in da še danes zato ne more spati.

Niti pet pirov na teden

Po prihodu iz pripora se je Mariji in Miranu življenje zelo spremenilo. Studenova je povedala, da odnos z možem ni bil več takšen, kot je bil pred omenjenim dogodkom, in da jo je ta spraševal, kaj je delala v lokalu in zakaj mu je to skrivala. Kmalu so jo doletele resne zdravstvene težave, doživljala je tudi strah pred uniformiranimi osebami. Pravi, da je večkrat doma videla policiste, čeprav jih sploh ni bilo. Proti njej so se obrnili tudi sosedje. Spominja se, da je ena izmed sosed v lokalni trgovini stopila do nje in ji rekla: »Ali je bilo tebi to treba? Da te ni sram!« Ker so se vsi obrnili proti 81-letni tožnici, si prvega novembra, kot pravi, ni upala niti na pokopališče. Povedala je še, da je ves dogodek vplival na njene vnuke, saj morajo ti od vrstnikov v šoli poslušati: »A mama je ženske prodajala? A, tako mamo imate?«

Življenje se je po prihodu iz pripora spremenilo tudi upokojenemu Miranu, ki je bil nekoč policist. Pravi, da se je razšel s partnerico in da je še danes samski ter da mu je zaradi obtožb začel pešati tudi posel. Da je lahko sprva plačeval vse plače in davke, je moral vzeti kredit, s posojili so mu na pomoč priskočili tudi prijatelji, a to ni moglo trajati v nedogled. Posel mu je propadel. »Pet pirov nismo prodali v enem tednu,« razloži. »Okolica me je obravnavala kot grdega kriminalca,« pravi in dodaja, da ima še danes »zoprn občutek« pred policisti oziroma strah. Na sodišču smo lahko slišali, da trpi za posttravmatskim stresnim sindromom. »Sem pod stresom. Bojim se zaradi hiše, z otroki se ne morem dobiti, saj ne živimo več skupaj,« pojasni tožnik in na vprašanje pravobralnistva, kdaj je šel prvič k psihiatru zaradi teh težav, odgovori, da pred enim mesecem oziroma po začetku tega postopka.