Janko obžaluje nesrečo, ne pa umora

TRBOVLJE, LJUBLJANA – Ko kak dan po najdbi trupla uradno še ni bilo znano, kdo je 20. julija lani na Ključevici v Zasavskem hribovju umoril nekdanjega policista Branka Bajdeta, oziroma preiskovalci zločinov proti grešniku še niso imeli dovolj dokazov, je imel lokalni živelj že pripravljen odgovor. Ljudje so osumili možakarja bosanskih korenin, ki je Bajdetu na kmetiji pomagal pri opravilih. »Kaj pa, kurba, če ga je Janko treščil, ga s traktorjem naložil in zapeljal na rob njive? Veste, ta Janko je živi norec, ko se ga napije,« je dejal domačin. Drugi pa pristavil: »Ko je sin v ponedeljek popoldne pred Branetovo hišo zagledal policijski trak in mi to povedal, sem takoj rekel: Brane je mrtev. Brane ali Janko. Zagotovo pa eden od njiju.«

Po delu na kurbe

Janka, tako so ga klicali v Zasavju, so nekaj dni pozneje aretirali in ga posadili na zatožno klop. Šlo je za 29-letnega Trboveljčana Asmirja Sulejmanovića, obtožen je bil umora iz koristoljubja. Triinšestdesetletnega Bajdeta naj bi zanalašč povozil z njegovim traktorjem, truplo nato navezal z verigo, zvlekel do globeli za hišo in ga porinil v njo, potem pa ukradel še Bajdetov denar ter traktor in se z njim odpeljal v dolino oziroma do Radeč. Tam je parkiral in poklical taksi, ta ga je odpeljal v Celje. Taksistu je dejal, da gre »na kurbe, ker sem do zdaj delal, zdaj bom pa užival«.

Na okrožnem sodnem procesu v Ljubljani je Sulejmanović trdil, da je 63-letnega Bajdeta povozil po nesreči, vse, kar je počel pozneje, pa je bilo v paniki, saj ni vedel, kaj bi storil. Vendar pa sodišče ni podvomilo, da je Sulejmanović zares storil kaznivo dejanje, ni pa našlo dokazov, da bi to storil iz koristoljubja. Namesto 30 let zaradi umora je bil obsojen zaradi uboja, doletelo ga je 13 let in pol zapahov, z vsemi preostalimi grehi pa enotna kazen 14 let in 7 mesecev zapora. Zgodba s tem še ni končana, saj so se zdaj na to temo sestali tudi ljubljanski višji sodniki, ki so obravnavali pritožbe tožilstva in obrambe. In če obtoženi in njegova odvetnica Irena Ferme še naprej vztrajata, da je šlo zgolj za nesrečo, ki je obtoženi ni mogel preprečiti, je tožilstvo prepričano, da je Bajdeta, ki mu je bil tako rekoč nadomestni oče, hladnokrvno umoril zaradi nekaj stotakov evrov. Tožilka Ana Bučar Brglez tako v pritožbi okrca prvostopenjsko sodišče, da bi bilo edino pošteno, če bi Sulejmanovića obsodilo na 30 let zapora. Če se bodo višji sodniki strinjali z okrožnim, da je šlo le za uboj, pa bi si po njenem zaslužil najvišjo kazen zaradi tega kaznivega dejanja. Ta je 15 let zapora, enotna kazen pa bi potemtakem znašala 16 let in dva meseca zapora.

Izvedenca: ni bila nesreča

Sodnica poročevalka Alijana Ravnik je dejala, da se je okrožno sodišče pri sodbi med drugim sklicevalo na ugotovitve izvedencev za sodno medicino Armina Alibegovića in sodnega izvedenca za avtomobilske stroke Vekoslava Kamnikarja. Ta sta si bila enotna – ni šlo za nesrečo. Sulejmanović je v pisnem zagovoru trdil, da je vse, kar je tistega dne naredil, sedel na traktor in nato speljal. To je kot po navadi storil zelo »bliskovito, divje«. Nato pa je kar naenkrat pred seboj zagledal senco, nagonsko zavrl in zaslišal pok. Takoj je skočil s traktorja in tam videl grozljiv prizor. Prizna pa, da je izmaličeno truplo Bajdeta potem z verigo zapel za traktor in odvlekel stran ter odvrgel v globel. Prav zato bi ga odvetnica Fermetova spoznala za krivega kvečjemu skrunitve trupla. »Nesreča ga je spravila v obup, zato je šel v hišo in se napil. Policije ni poklical, ker je v svojem okolju veljal za dežurnega krivca za vse, kar se je zgodilo.« je dejala.

Toda po besedah sodnice Ravnikove je prvostopenjsko sodišče opozorilo, da Sulejmanović na obravnavi ni pokazal niti enega znaka obžalovanja zaradi tega, kar se je zgodilo. Tudi pred višjimi sodniki je bilo tako. Ko so ga na pobarali, ali bi še kaj povedal, je odvrnil le, da se v vsem strinja s svojo odvetnico. Svojo odločitev bodo višji sodniki strankam v postopku razposlali po pošti, njihova sodba naj bi bila znana v enem mesecu.