Iskali denar, našli pornografijo

LJUBLJANA – Nello Marconi, za nekatere tudi slovenski Madoff, je očitno edini v Sloveniji, ki bi lahko prišel do denarja domnevno opeharjenih 37 posameznikov, naloženega v obveznicah v tujih bankah. To trdi že ves čas drugega kazenskega postopka, ki na ljubljanskem okrožnem sodišču trenutno poteka proti njemu in ki bo po vsej verjetnosti trajal še kaj nekaj časa.

Tožilstvo mu namreč očita eno nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije in kaznivo dejanje navadne goljufije. Prepričano je, da je od septembra 2008 do novembra 2009 posameznike prepričal, da so prek njegovega podjetja Remius vlagali svoj denar, pri tem pa so nasedli njegovim obljubam o poplačilih z visokimi donosi. A zamolčal jim je, da so to tvegani posli, ki ne zagotavljajo obljubljenih donosov, in da gre denar v programe Forex. Na tak način je opeharil 160 vlagateljev, zaradi česar že prestaja 12-letno zaporno kazen, v tem, drugem kazenskem postopku, mu očitajo še oškodovanje 37 ljudi (36 se jih je poslovilo od skupno 2,156.000 evrov, eden pa od 10.000 evrov, kolikor v navadni goljufiji znaša protipravna premoženjska korist).

Ključ se skriva v dokumentih

Marconijeve trditve, da denar še vedno leži na računu banke iz tujine, je na sodišču potrdil Robert Jurovič, njegov dolgoletni prijatelj. Pojasnil je, da se je v Remiusu zaposlil aprila 2008 in da je bilo delovanje družbe regularno, da ni imel zadržkov glede zaposlitve in da so delali po zakonih.

Nato so se stvari začele zapletati, ko je po njegovih informacijah nastala blokada sredstev na računu družbe. Zadevo so poskušali odpraviti, in sicer so pripravili dokumente za Evropsko centralno banko in jim jih tudi dostavili. »Ko je nastala blokada, sem se aktivno vključil v reševanje problema. Ampak zgodile so se hišne preiskave, priprtje, policija je zasegla dokumentacijo in računalnike. Vse to je bilo za nas tri leta nedosegljivo,« pove Jurovič, takratni vodja celjske enote podjetja. »Prepričan sem, da je v teh računalnikih dokumentacija oziroma elektronska komunikacija, s katero bi lahko bolje dokazali nedolžnost že v prvem postopku, ampak so nam jo vzeli,« še trdi priča in dodaja, da ko so dokumentacijo dobili nazaj od stečajnega upravitelja, je bila večina podatkov v njej izbrisana.

Po zasegu računalnika v njem pornografija

»Ugotovili smo celo, da je bila gor naložena pornografija, in sicer leta 2011, ko je bil Marconi v priporu,« je še opozoril. »Vi ste tu navedli grozljive podatke,« je izpoved komentiral tožilec Matija Benulič. Kdo je vodil preiskavo na policiji, se priča ni spomnila, je pa zatrdila, da so se sredstva prek naših bank nalagala na Saxo banko v Københavnu in da se je večinoma s tem ukvarjal prav Marconi. »Če bi Marconiju omogočili komunikacijo, telefon in elektronsko poslovanje prek računalnika, bi lahko uredil, da se ta sredstva vrnejo,« je še menil Jurovič in dodal, da sistem borze ne omogoča, da bi to lahko naredil on namesto Marconija, saj ima pravico vpogleda v zadevo le vlagatelj, to pa je Remius.

Kam so vsa ta sredstva šla, bi po mnenju priče lahko povedal predstavnik Saxo banke. Njegovo zaslišanje so predlagali že na prvem sojenju, a sodišče, kot je povedal, ker je štelo, da je dovolj dokazov, tega ni storilo. Sodnik Marko Češnovar je pojasnil, da so že stopili v stik s Saxo banko, a da odziva še niso dobili. Sojenje se bo nadaljevalo 12. junija.