Grozil policistom, nad sodbo zgrožen

LJUBLJANA – »V tem postopku sem jaz pošten. Tožba je lažna in gre za osebni obračun, ki ga ni mogoče z ničimer opravičiti,« se je na prostoru za priče, oborožen s številnimi časopisnimi članki, nad sodnim postopkom, v katerem se je znašel zaradi napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, 19. aprila 2011, tik pred razglasitvijo sodbe zgražal 47-letni Stephen Casiraghi. Stari znanec sodišč, ki je bil obsojen že 13-krat, je opozoril, da gre v njegovem primeru za lov na čarovnice in da se nad njim izvaja pravno nasilje. Prepričan je, da v tem primeru ni bilo naklepa kaznivega dejanja oziroma, če je že bil, da mora sodišče upoštevati okoliščine. Spomnil je na besede sodnega izvedenca za psihiatrijo Gorazda Mrevljeta, ki je sodišču povedal, da bi lahko vsak človek, če bi pravosodni policist na njem, tako kot je bilo pri obtoženem, uporabil strokovni prijem davljenja, zaradi občutka ogroženosti in nemoči odreagiral podobno, a morda s to razliko, da na milejši način.

Ko je obtoženi tistega aprilskega dne v sodni dvorani ljubljanskega okrožnega sodišča slišal, da ga zaradi drugega napada na pravosodnega policista obsojajo na leto in dva meseca zapora, je po besedah Mrevljeta »impulzivno odreagiral«. Najprej je začel po prepričanju tožilstva žaliti sodnika, ga pljuvati, nato pa je, ko so ga pravosodni policisti odpeljali iz dvorane, še njim začel groziti, da jih bo ubil. Da je to res storil in da se je pravosodni policist počutil ogroženega, saj je besede glede na obtoženčevo preteklost vzel zelo resno, je včeraj ugotovilo tudi sodišče. Izrekli so mu kazen enega leta in šest mesecev zapora, ki pa bo izzvenela v prazno, saj se mu zaradi združevanja kazni enotna kazen 20 let zapora za dejanja pred letom 2012 ne more povečati. Glede na to, da so pri njem ugotovili osebnostno motnjo in ne duševne, pri izreku kazni ni igralo vloge dejstvo, da je bila takrat obtoženčeva sposobnost obvladovanja in razumevanja bistveno zmanjšana. Kot je pojasnila sodnica Alja Kratovec, da lahko sodišče »krivdni odpustek« samo pri duševno motenih osebah, ne pri osebnostno motenih. Pri tem je kot napredek pri njem štela dejstvo, da se je Casiraghi odločil, da ob razglasitvi sodbe ne bo prisoten v dvorani, s čimer se je poskušal izogniti morebitnemu nezadovoljstvu ob izreku kazni. Izrazila je še upanje senata, da bo Casiraghi »še bolj intenzivno delal na nekih pravih vzorcih«.